Zgodovina historiografije

Cilji in kompetence

Cilji:
Študenti usvojijo temeljne koncepte iz specifičnih zgodovinskih obdobij. Razvijajo spretnosti interdisciplinarnega povezovanja znanj z različnih humanističnih področij in spoznajo pomen in temeljne vsebine s področja zgodovinopisne misli. Ustrezno povezujejo vsebine, cilje, oblike, metode in si ustvarja ustrezne predstave o razvoju zgodovinopisja skozi zgodovinski vek, njihovih vzajemnih vplivov, podobnosti in razlik, ter pridobivajo orodja za kritično vrednotenje sočasnih zgodovinskih procesov.

Kompetence:
Predmet pokriva splošne vsebine s področja zgodovinskih ved, tj. strukturo in tehniko zgodovinskega raziskovanja, osnove politične zgodovine, osnove kulturne zgodovine itd. Študent/-ka obvlada temeljna načela zgodovinske stroke, tj. postopke načrtovanja in izvajanja zgodovinske raziskave oz. procesa, ustrezno povezuje in usklajuje posamezne strokovne zgodovinske koncepte in uporablja kar najširši spekter raziskovalnih metod in strategij, ki ga vodijo k ustreznim raziskovalnim rezultatom, njihovemu smiselnemu urejanju in kritičnemu vrednotenju. Obenem razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spozna postopke historične metode in vstopi v samostojno znanstveno delo.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnik.

Vsebina

Predmet je navezan na vsebine predmeta 1. letnika »Uvod v študij zgodovine«; raziskuje mehanizme samorefleksivnega mišljenja, ki ji pravimo zgodovina. Sprašujemo se, zakaj je tovrstno ustvarjanje in osmišljanje zaporedja preteklih dogodkov (kljub temu da je bilo od začetka svojega obstoja razpeto med umetnostjo in znanostjo) v času svojega razvoja pridobilo tolikšno veljavo in zakaj je večino tistih, s katerimi se bomo srečevali, vodilo prepričanje, da z nadziranjem preteklosti lahko obvladajo prihodnost.
Zgodovina nikoli ni bila nikoli le stvar razprave med posameznimi zgodovinarji, temveč tudi rezultat večne napetosti med preteklostjo in sedanjostjo, zato je nujna problematizacija avtorjev od Homerja, Hekataja in Herodota, do - na koncu - Haydna Whita, Gabrielle Spiegel in Keitha Jenkinsa. Posebne pozornosti do deležna historiografska dela, ki so bila sestavljena od srednjeveškega pa do sodobnega obdobja.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna zakonitosti zgodovinskih ved in temeljne strokovne koncepte. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje zgodovinske raziskave ter ustrezno vrednotenje zgodovinskih virov. Seznani se z različnimi metodami, oblikami in raziskovalnimi strategijami, razvije operativno sposobnost arhivskih, terenskih in teoretičnih raziskav, ter se seznani se z artikulacijo znanstvenega besedila. Zna opredeliti ključne zgodovinske dileme in locirati vsakokratno težišče zgodovinskega problema.
Uporaba:
Študent/-ka zna pridobljeno znanje fleksibilno uporabiti v različnih praktičnih strokovnih okoliščinah. Pridobi si spretnosti sistematičnega zgodovinskega raziskovalnega dela, kritičnega vrednotenja zgodovinske mase ter posredovanja povratnih informacij. Pri seminarju, ki se vsebinsko navezuje na predavanja, razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spoznava postopke historične metode in se uvaja v samostojno znanstveno delo.

Temeljna literatura in viri

  • Appleby, Joyce; Hunt, Lyn; Jacob, Margaret, Telling the Truth About History, New York – London, 1994. E-gradivo
  • Bently, Michael, Modern Historiography, Routledge, London – New York 1999. E-gradivo
  • Braudel, Ferdinand, On History, Weidenfeld & Nicolson, London 1980. E-gradivo
  • Burke, Peter, New Perspectives on Historical Writing, Pensylvania University Press, University Park 1992. E-gradivo
  • Canadine, David (ur.) What is History Now, Palgrave, Haundmills – New York 2002. E-gradivo
  • Carr, E.H., What is History?, Penguin, London 1987. Katalog E-gradivo
  • Davies, Natalie, Zemon, The Return of Martin Guerre, Penguin, Harmondworth 1985. E-gradivo
  • Fueter, Eduard. Geschichte der neueren Historiographie, R. Oldenbourg, München, Berlin, 1911. E-gradivo
  • Fueter, Eduard. Storia della storiografia moderna, Milano, Napoli 1970.
  • Jenkins, Keith, Rethinking History, Routledge, London 1991. E-gradivo
  • Kramer, Lloyd; Maza, Sarah, A Companion to Western Historical Thought, Blackwell, Malden – Oxford 2002. E-gradivo
  • Luthar, Oto, Mojstri in muze. Kaj in zakaj je zgodovina?, Modrijan, Ljubljana 1997. Katalog
  • Luthar, Oto, Med kronologijo in fikcijo. Strategije historičnega mišljenja, ZPS, Ljubljana 1993. Katalog
  • Luthar, Oto et al. Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Ljubljana 2006. Katalog Katalog
  • Makuc, Neva. Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški, Ljubljana 2011. Katalog
  • Marwick, Arthur, The Nature of History, Macmillan, London 1989. E-gradivo
  • Momigliano, Arnaldo, The Classical Foundation of Modern Historiography, University of California Press, Berkeley 1990.
  • White, Hayden, The Content of the Form: Narrative Discourse and Historical Representation, John Hopkins university Press, Baltimore 1987. E-gradivo
  • White, Hayden, Metahistory: The Historical Imagination in Nineetenth Century Europe, John Hopkins University Press, Baltimore 1973.
  • Young, Robert, White Mythologies, Routledge, London 1990. E-gradivo

Načini ocenjevanja

Kolokvij 60 %, individualni nastop, seminarska naloga 20 % in ustni izpit 20 %. Prvi trije preizkusi so pogoj za opravljanje izpita.

Reference nosilca

Temeljno raziskovalno delo N. Makuc je usmerjeno v novoveško zgodovino s posebnim poudarkom na zgodovinopisju in kolektivnih identitetah. Mednarodno vpetost dokazuje več vabljenih predavanj, udeležbe na mednarodnih konferencah v tujini in objavljeni izvirni znanstveni članki v mednarodno prepoznavnih revijah. Temeljno raziskovalno delo dopolnjuje z aplikativnim delom na področju valorizacije kulturne dediščine (preko sodelovanje pri evropskih projektih).
NAGRADE:
-nagrada SLORI (leta 2012), ki jo podeljuje Slovenski raziskovalni inštitut (Trst, Italija), za doktorsko disertacijo Furlanska historiografija in slovenska zgodovina, ker je med drugim doprinesel k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji.
-nagrada Ervina Dolenca (leta 2012), ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije, za znanstveni prvenec Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški (Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2011).

IZBRANE PUBLIKACIJE:
Izvirni znanstveni članek:
MAKUC, Neva. Dante Alighieri e il suo supposto viaggio nel Friuli e nell´alta Valle dell´Isonzo. Quaderni giuliani di storia, 2017, let. 38, št. 1/2, str. 69-85.
MAKUC, Neva. Italijanski patriotizem in deželna zavest : odnos novoveške italijanske intelektualne elite do ljudstev brez neposredne rimske tradicije. Acta Histriae, 2015, let. 23, št. 1, str. 17-28.
MAKUC, Neva. Early modern provincial identity in the border area between the Venetian Republic and the hereditary lands of the Austrian branch of the House of Habsburg. Historijski zbornik, 2015, let. 68, str. 1-14.
MAKUC, Neva. Noble violence and banditry along the border between the Venetian Republic and the Austrian Habsburgs. Mediterranea. Ricerche storiche, 2015, let. 12, št. 33, str. 211-226.
MAKUC, Neva. Gli Sloveni nelle fonti storiografiche Friulane del settecento. Ricerche slavistiche, 2014, let. 12, [št.] 58, str. 503-512.
MAKUC, Neva. Contributo sulla conoscenza degli Slavi da parte degli storici friulani moderni. Quaderni giuliani di storia, 2013, let. 34, št. 1, str. 99-110.
MAKUC, Neva. "Gl'odij intestini sono tant'oltre col sangue penetrati nel sangue" : o plemiškem razbojništvu in fajdah v novoveški Furlaniji in Goriški. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2012, [št.] 9, str. 10-16.
MAKUC, Neva. Testimonianze sugli Sloveni in Marc'Antonio Nicoletti. Memorie Storiche Forogiuliesi, 2011, vol. 91, str. 57-65.
Znanstvena monografija:
MAKUC, Neva. Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški, (Thesaurus memoriae, Dissertationes, 8). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 278 str.
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:
MAKUC, Neva. Novoveški goriški zgodovinopisci. V: OSET, Željko (ur.), OSET, Željko. Goriški izobraženci skozi zgodovino. V Novi Gorici: Založba Univerze. 2018, str. 12-25.
MAKUC, Neva. A furor de populo : upor v Furlaniji leta 1511 v luči sočasne historiografije. V: JERŠE, Sašo (ur.). Leukhup! : kmečko uporništvo v obdobju predmoderne : zgodovina, vzporednice, (re)prezentacije : [znanstvena monografija]. Ljubljana: Slovenska matica: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Brežice: Posavski muzej. 2017, str. 133-143.
MAKUC, Neva. Brda in Brici v habsburško-beneških vojnah. V: MAKUC, Neva (ur.), KOLENC, Petra (ur.). Poznogotski krilni oltar v cerkvi sv. Križa v Kojskem (1515) in življenje v Brdih v 16. stoletju. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2016, str. 67-77.
MAKUC, Neva. O banditizmu in nasilju ob habsburško-beneški meji v Furlaniji in na Goriškem (17. stoletje). V: VINKLER, Jonatan (ur.), BIANCO, Furio (ur.), PANJEK, Aleksander (ur.). Upor, nasilje in preživetje : slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka, (Presojanja - zgodovinopisne razprave, 3). Koper: Založba Univerze na Primorskem. 2015, str. 109-132.
MAKUC, Neva. Vojna na meji : slovensko govoreče prebivalstvo v poznosrednjeveških in novoveških spopadih na Goriškem in v Furlaniji. V: GODINA-GOLIJA, Maja (ur.). Vojne na Slovenskem : pričevanja, spomini, podobe. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2012, str. 107-118.