Pisanje zvrstnih besedil

Študentke in študentje pišejo in oblikujejo besedila različnih funkcijskih zvrsti z upoštevanjem njihove strukture in namena ter jih na urah predstavljajo v obliki govornih referatov (npr. literarne kritike, presoje ali recenzije; likovne, gledališke in glasbene kritike, novinarske vrste besedil: vesti, novice, komentarji, intervjuji, reportaže, okrogle mize itn.). Predmet obenem utrjuje in poglablja tudi pravopisno in slovnično znanje ter razvija čut za slog s pisanjem, lektoriranjem in korigiranjem znanstvenih, poljudnoznanstvenih, strokovnih, publicističnih, literarnih, polliterarnih in drugih besedil, namenjenih pisni objavi, pa tudi govornemu izvajanju. Študentje ob tem razvijajo retorične spretnosti, diskusijo, debato, polemiko, ob verbalni pa obvladajo tudi neverbalno komunikacijo.

Predmet se povezuje z literarnoteoretičnimi predmeti, saj predvideva in utrjuje poznavanje strukture in sloga neumetnostnih, predvsem strokovnih, znanstvenih, publicističnih, poslovnih, polumetnostnih, pa tudi umetnostnih vrst besedil; povezuje se z jezikovnimi predmeti, saj je za dobro pisanje nujno dobro obvladovanje jezika in pravopisa. Ker študente uči osnove znanstvenega pisanja, se praktično povezuje tudi z vsemi literarnimi in kulturnozgodovinskimi predmeti.

Predmet obsega obravnavo teorije in prakse akademskega pisanja znanstvenih in strokovnih besedil ter usposablja študente za dobro pisanje poslovnih, novinarskih in polumetnostnih besedilnih vrst. Z namenom obvladovanja pravopisa in sloga pri pisanju različnih vrst besedil študentje vzporedno lektorirajo in korigirajo znanstvena, poljudnoznanstvena, strokovna, publicistična, literarna, polliterarna in druga besedila.

Predmet vključuje tudi analizo, oblikovanje in osnovna načela prezentacije različnih vrst govorov, strokovnih predavanj in referatov ter usposablja za dobro govorno in pisno komunikacijo z mediji. Znanstveno oblikovani predmet, ki v študiju besedilnih vrst in zvrsti povezuje literarno in jezikovno teorijo, je praktično-metodološko naravnan. Pozornost velja ne le strukturi besedil in organizaciji snovi, temveč tudi etiki znanstvenega pisanja ter kulturi in slogu besede in govora v medijskem in elektronskem sporazumevanju.

Študentje se naučijo pravil citiranja ter vsebinskih, kompozicijskih in slogovnih načel pisanja referata, seminarske naloge, diplomske naloge, strokovnega in znanstvenega članka ter strokovne kritike. Sposobni so vrednotiti strukturo in slog umetnostnih in polumetnostnih besedil. Obvladajo pisanje različnih vrst eseja, potopisa, pa tudi novinarskih zvrsti, kot so vesti, novice, poročila komentarji, reportaže in uvodniki. Usposobljeni so za vodenje intervjuja in okrogle mize ter predstavitve različnih vrst govorov, strokovnega referata ali znanstvene predstavitve. Obvladajo temeljna pravila poslovne korespondence.

• Bajt, Drago, Pišem, torej sem: Priročnik za pisanje. Maribor: Založba Obzorja, 1993. Katalog
• Blatnik, Andrej (ur.), Šola kreativnega pisanja, Ljubljana: Aleph,1990. Katalog
• Eco, Umberto, Kako napišemo diplomsko nalogo. Ljubljana: Vale-Novak, 2003 (zb. Knjige na metre). Katalog
• Hladnik, Miran, Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubeedovanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 20026. Katalog E-gradivo
• Južnič, Stane, Diplomska naloga: Napotki za izdelavo. Ljubljana: FSPN, 19841; Ljubljana: Amalietti, 1992.

Izbrana poglavja:
• Andolšek, Furlan, Poslovna korespondenca. Ljubljana: 1967, 1973.
• Bertoncelj, Ivan, Metode predavanja in nekaj o govorništvu. Ljubljana: Zavod SRS za strokovno izobraževanje, 1965.
• Bertoncelj, Ivan, Predavanje in govorništvo. Ljubljana: DDU Univerzum, 1980.
• Bertoncelj, Ivan, Vodenje sestankov. Kranj : Delavska univerza, 1969.
• Blažič, Milena, Kreativno pisanje: vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja. Ljubljana : GV Izobraževanje, 2003. E-gradivo
• Crosby, David, Moderni poslovni dopisi. 503 vzorci s komentarjem. Prevedel Tadej Accento. Ljubljana: Primath, 2001.
• Day, Robert, Barbara Gastel, 2012, How to write and publish a scientific paper. 7. izdaja. Cambridge: Cambridge University Press. Katalog
• Kalin Golob, Monika, O dopisih. Predlog za standardizacijo. Ljubljana: GV Revije, revija Tajnica, GV Založba, 2003.
• Kobe, Boris, Priročnik za pisce strokovnih besedil: Znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management, 2001.
• Luthar, Breda / Zei, Vida / Hardt, Hanno, Medijska kultura. Kako brati medijske tekste. Ljubljana: Študentska založba, zb. Scripta, 2004.
• Mayer, Janez / Bečaj, Janez / Kneževič, Ana Nuša /Košir, Manca / Trstenjak, Anton idr., Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana: Dedalus − Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin, 2001.
Katalog
• Makarovič, Jan, Misel in sporočilo. Kako uspešno študirati, raziskovati in predstaviti svoje ideje. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; Center za samoupravno normativno dejavnost, 1984.
• Milosavljevič, Marko, Novinarska zgodba. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2003.
• Morley, David; Philip Neilsen, 2012: The Cambridge companion to creative writing. Cambridge; New York: Cambridge University Press.
• Sršen, Janez, Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1998. Katalog
• The Chicago manual of style : [the essential guide for writers, editors, and publishers]. Chicago; London: The University of Chicago Press, 2006 (ali kakšna druga izdaja). Katalog E-gradivo
• Vodopivec, Milan in Vodopivec, Matija, Kako raziskujem, pišem, nastopam. Sporočilna tehnika pisanja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004.

• Uspešno opravljeni pisni izpit • Sproti ocenjevano domače delo iz pisanja strokovnih besedil na vajah • referat Uspešno opravljeno domače delo (30%) in seminarska naloga (30%) so pogoj za pripustitev k izpitu (40%).

Dr. Irena Avsenik Nabergoj, literarna zgodovinarka in profesorica umetnostne zgodovine, je izredna profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici ter višja znanstvena sodelavka za področje literarnih ved na ZRC SAZU ter za področje religiologije in religijske antropologije na Univerzi v Ljubljani. Kot lektorica-fonetičarka je izkušnje pridobila med štiriletno zaposlitvijo na RTV Slovenija, delovala pa je tudi na časniku Finance.

Težišče njenega raziskovanja so slovenska in primerjalna književnost, literarna teorija, mitologija in literatura, literatura in druge umetnostne zvrsti. V dosedanjih študijah je obravnavala teme ljubezni in krivde v slovenski književnosti; literaturo slovenskih pisateljev in pisateljic 19. in 20. stoletja, še posebej opus Ivana Cankarja; reprezentacije resničnosti in resnice v literaturi, podobe Judov v slovenski književnosti ter biblične motive v novejši slovenski in evropski književnosti.
Leta 2009 je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju literarnih ved.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA
1. AVSENIK NABERGOJ, Irena, 2005. Ljubezen in krivda Ivana Cankarja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005 (zbirka Kultura), 794 strani, ilustr.
2. AVSENIK NABERGOJ, Irena, 2008. Mirror of Reality and Dreams: Stories and Confessions by Ivan Cankar. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang, 309 strani, ilustr.
3. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2009. Longing, Weakness and Temptation: From Myth to Artistic Creations. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, XII, 321 strani.
4. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2010. Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide, (Zbirka Kultura). Ljubljana: Mladinska knjiga, 726 strani, ilustr.
5. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2011. Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa. Ljubljana: Cankarjeva založba, 623 strani; 2. del knjige je pripravljen v souredništvu s prof. dr. Dietrom Lampingom, Univerza v Mainzu.
6. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2012. Power of Love and Guilt: Representations of Mother and Woman in the Literature of Ivan Cankar, 463 strani. Frankfurt am Main: Peter Lang – Inernationaler Verlag der Wissenschften.
7. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2013. Reality and Truth in Literature: From Ancient to Modern European Literary and Critical Discourse, 223 strani. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht unipress.