Digitalna humanistika

Študentje se seznanijo z metodami digitalizacije literarnih besedil in drugih umetnostnih zvrsti ter kulturnih pojavov. Spoznajo aktualno produkcijo in recepcijo digitalne umetnosti, pa tudi njihovo spletno kuriranje in arhiviranje. Razumejo različne možnosti računalniške analize literarnih besedil in se seznanijo s ključnimi raziskavami s področja računalniške stilometrije ter so zmožni te metode kritično analizirati. Razpravljajo o etičnih tematikah, ki se povezujejo z digitalnim obratom družbe in kulture.

Ni pogojev.

Digitalizacija je v sodobnem življenju vseprosotna, vse bolj pa se uveljavlja tudi na humanističnem področju. Digitalna humanistika k informacijski tehnologiji pristopa z vidika humanistike, po drugi strani pa skuša z novimi tehnološkimi orodji najti odgovore na tradicionalna humanistična vprašanja. Predmet predstavi več področij sodobne digitalne humanistike:
- digitalne arhive in spletne baze podatkov,
- kritične izdaje gradiva,
- digitalizacijo stvarne kulturne dediščine,
- kritične digitalne študije,
- kulturomiko kot študij kulture in trendov ter rudarjenje podatkov za raziskave kulturnih fenomenov;
- različne metode računalniškega branja;
- stilometrijo;
- različne tipe vizualizacije podatkov (zemljevidi, mreže, grafi, drevesa);
- fluidna besedilnost multimedijskih projektov;
- razširjeni in paradigmatsko spremenjeni okvirji ter možnosti (hiper)besedilnosti;
- e-literatura kot novomedijska umetnost in diskurz.

Predmet osvetli razmerja med sodobnimi informacijskimi tehnologijami in književnostjo z vidika besedilne analize prek oddaljenega branja. Predstavi nove metode računalniške obravnave tekstov in stilometrije, ki omogočajo analizo uporabljenega besedišča, tematik, čustvene obarvanosti besedil idr. bodisi v posameznem literarnem delu bodisi v obsežnejšem literarnem korpusu. Poudarek je na etičnih vidikih digitalne humanistike od spletnega aktivizma (»hashtag activism«) in kritične analize novomedijskih ter e-literaturnih pojavov, kar hkrati izhaja iz in se hkrati umešča v nove oblike in možnosti besedilnosti, ki jih ponujajo (ali celo diktirajo) nove tehnologije.

Znanje in razumevanje:
Študent:
- spozna različna meddisciplinarna področja digitalne humanistike;
- spozna vodilne metode raziskovaja družbeno-kulturnih pojavov s sodobnimi tehnološkimi orodji;
- spozna spletne repozitorije s področja kulture in umetnosti in procese njihovega nastanka;
- seznani se z računalniškimi metodami raziskovanja literarnih del, tako posamičnih besedil kakor tudi obsežnejših korpusov;
- spozna različne oblike literarne ustvarjalnosti, ki nastaja v sodobnih digitalnih medijih;
- razume, kako različni tipi digitalnih vizualizacij velikih količin podatkov prinašajo nove informacije o predmetu raziskovanja.
Veščine:
Študent:
- razvije veščine za iskanje po spletnih repozitorijih, ki se povezujejo s kulturno-umetniškimi vsebinami;
- razvije zmožnost oblikovanja lastnih korpusov književnih besedil in snuje individualne raziskovalne rešitve z uporabo digitalne metodologije;
- je zmožen izsledke računalniških raziskav interpretirati na temelju širšega poznavanja literature in kulture;
- je izsledke svojih raziskav zmožen predstaviti na digitalnih medijih;
- uči se mapirati kulturno- in literarnozgodovinsko znanje v multimedijskem okolju;
- razvije sposobnost aplikacije stilometričnih orodij na slovenska in tuja literarna besedila;
- je zmožen kritično presojati sodobne pojave, kot so družbeni mediji in prost dostop do podatkov na spletu;
- je na sodobne informacijske tehnologije zmožen gledati z vidika njihove družbeno-kulturne vloge.

• Ramsay, Stephen (2011). Reading Machines: Toward an Algorithmic Criticism. Illinois: University of Illinois Press. Katalog E-gradivo
• Martin Paul Eve (2021). The Digital Humanities and Literary Studies. Oxford: Oxford University Press. Katalog
• Jockers, Matthew L. Macroanalysis: Digital Methods and Literary History. Illinois: University of Illinois Press. Katalog
• Moretti, Franco (2011). Grafi, zemljevidi, drevesa in drugi spisi o svetovni literaturi. Ljubljana: Studia humanitatis. Katalog
• Maciej Eder, Rybicki, Jan in Kestemont, Mike (2016). Stylometry with R: A Package for Computational Text Analysis. The R Journal 8 (1): 107-121. E-gradivo
• Electronic Literature Organization (2021) E-gradivo
• Electronic Literature Collection E-gradivo
• Electronic Literature Directory E-gradivo

izpit 100 %

Docentka dr. Ivana Zajc se ukvarja z digitalno humanistiko, posebej z oddaljenim branjem literarnih besedil, in z literarnoteoretskimi vprašanji. Slovensko literarno zgodovino obravnava z vidika delovanja pisateljic in zgodovine emocij. Je avtorica znanstvene monografije Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. Znanstvene članke je objavila v številnih slovenskih in tujih revijah.

Izbor člankov:

ZAJC, Ivana. Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič: vidik računalniške stilometrije. Amfiteater: revija za teorijo scenskih umetnosti. 2019, letn. 7, št. 2, str. 80-98. [COBISS.SI-ID 4859227].

MANDIĆ, Lucija, ZAJC, Ivana. Stilometrična analiza avtorskega sloga Jurčič-Kersnikovega romana Rokovnjači. V: POTEKO, Ina (ur.). Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst: Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete, 2020, str. 7-13. [COBISS.SI-ID 84473347].

ZAJC, Ivana. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo. 2019, letn. 64, št. 3/4, str. 57-67, 156. [COBISS.SI-ID 70990690].

ZAJC, Ivana. Slovene teachers' opinions on teaching literature in grammar schools. Slovene studies: journal of the Society for Slovene Studies. 2022, vol. 44, no. 1, str. 25-42. [COBISS.SI-ID 134481667].