Vizualna umetnost

• Spoznavanje s temeljnimi značilnostmi likovne, vizualne in digitalnih umetnosti od začetka do danes. Seznanitev z obdobji zgodovine umetnosti, različnimi smermi, gibanji, duhovnozgodovinskim razvojem in umetnostnozgodovinskim razvojem. Prepoznavanje umetniških del ter zmožnost le-ta povezati med seboj glede na časovno premico in koncepte.
• Napeljati študentke in študente na razmislek o povezanosti različnih umetnosti skozi zgodovino.
• Spoznavanje s temeljnimi teorijami in interpretacijami sodobnih umetnosti od časov zgodovinskih avantgard do danes in uporaba teh znanj v pisnem izdelku.
• Razumevanje teh teorij in interpretacij ter njihova aplikacija na posamezno delo, opus ali časovni izrez.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula:
- sposobnost analize, sinteze,
- sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi,
- razvoj kritične in samokritične presoje,
- sposobnost argumentiranega zagovarjanja lastnih stališč in upoštevanje stališč študijskih kolegov,
- obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
- avtonomnost v strokovnem delu;

Splošna razgledanost in srednješolsko predznanje na področju zgodovine likovnih umetnosti, filozofije, literature in glasbe.

Predmet Vizualna umetnost vsebuje tako
zgodovinske kot teoretske vsebine, ki zaobjemajo širše polje umetnosti in temeljijo na primerjavah in vzporednicah med različnimi vrstami umetnosti ali umetnostnimi smernicami. Poudarek je tako na zgodovinskem pregledu kot tudi umetnosti 20. stoletja in kontekstualizaciji umetnosti in njenega pomena v sodobnosti.

Pri zgodovinskih vsebinah gre tako za kronološki pregled razvoja zgodovine umetnosti od začetka (paleolitik) do danes (sodobna umetnost), kot za iskanje paralel, povezovanja med različnimi umetnostmi in obdobji znotraj njih.

Posebnost je iskanje paralel in povezovanja med različnimi umetnostmi in obdobji znotraj njih, še posebej primerjava likovnega razvoja z literarno in glasbeno umetnostjo. Vsebine so tako zastavljene z namenom, da študente že skozi zgodovino seznanijo z \'intermedijskim\' dojemanjem umetnosti in integriranim pogledom na zgodovino človekove ustvarjalnosti.

• Poznavanje razvojne logike likovne umetnosti in povezovanje ostalih umetnosti (glasba, literatura, film, fotografija etc.) v celovito podobo umetnosti skozi zgodovino,
• Razumevanje procesov dinamike razvoja umetnosti in medkulturna povezanost umetnosti,
• Poznavanje razvojne logike interpretacij in teorije sodobne umetnosti,
• Spretnost prepoznavanja posameznih možnosti in vidikov interpretacije in razmišljanja o sodobni umetnosti ter aplikacija znanja na posamezno umetnino, opus ali časovni izsek,
• Razumevanje nastanka, širjenja in prevlade posameznih teorij,
• Sposobnost interpretacije, refleksije, vrednotenja in primerjave ter sinteze likovnih, literarnih, glasbenih, fotografskih, avdiovizualnih, performativnih del, posameznih umetnin, opusov ali časovnih izsekov zgodovine likovne, vizualne in digitalnih umetnosti ter iskanja paralel z drugimi umetnostmi.

• Belting, Hans: Antropologija podobe: Osnutki znanosti o podobi. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004. Katalog
• Gombrich, Ernst: The Story of Art. London: Phaidon 1995. Katalog Katalog E-gradivo
• Weidemar J., Horst, Antony F. Janson: History of Art. London: Thames and Hudson 2001.
• Prassel, Igor: Filmografija slovenskega animiranega filma 1952-2012. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2012. Katalog
• Bendazzi, Giannalberto: Animation: A World History. Vol. I-III. Routledge, 2017. Katalog E-gradivo2
• Bendazzi, Giannalberto: Cartoons, One Hundred Years of Animation. Indiana University Press, 1994. Katalog E-gradivo
• Barthes, Roland: Camera Lucida: Zapiski o fotografiji. Ljubljana: Studia humanitatis, 2004. Katalog E-gradivo
• Sontag, Susan: Pogled na bolečino drugega. Ljubljana: Sophia, 2006. Katalog
• Sontag, Susan: O fotografiji. Ljubljana: Študentska založba, 2001. Katalog
• Bordwell, David, Kristin Thompson: Zgodovina filma. Ljubljana: Umco in Slovenska kinoteka, 2010. Katalog Katalog
• Cook, Pam: Knjiga o filmu. Ljubljana: Umco in Slovenska kinoteka, 2008. Katalog
• Bazin, André: Kaj je film? Ljubljana: Kino, 2010. Katalog
• Berger, John: Načini gledanja. Ljubljana: Zavod Emanat, 2008. (Berger, John: Ways of Seeing, based on the BBC television series, BBC and Penguin Books, London 1972.) Katalog
• Franscina, Francis and Harris, Jonathan (ur.): Art in Modern Culture. An Antology of Critical Texts. London: Press Limited, 1992. Katalog E-gradivo
• Praznik, Katja: Paradoks neplačanega umetniškega dela. Avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem. Ljubljana: Sophia, 2016. (Praznik, Katja. Art Work: Invisible Labour and the Legacy of Yugoslav Socialism. Toronto ; Buffalo ; London: University of Toronto Press, 2021.) Katalog

Priporočena literatura:

• Frizot, Michel et al. (ur.): A new History Of Photography. Konemann, 1998. Katalog E-gradivo
• Daney, Serge: Filmski spisi. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2001. Katalog
• Dolmark, Jože: Tkanje pogledov: Slovenska kinoteka, 2012. Katalog
• Filmska enciklopedija. Zagreb: Jugoslovenski leksikografski zavod, 1986-1990. Katalog
• Kavčič, Bojan, Zdenko Vrdlovec: Filmski leksikon. Ljubljana: Modrijan, 1999. Katalog
• Gianetti, Louis: Razumeti film. Ljubljana: Umco, 2009. Katalog
• Siegfried Kracauer: Ornament množice: eseji. Ljubljana: Založba Cf, 2021. Katalog (v nemščini)
• Siegfried Kracauer: Filmska čitanka. Ljubljana: Slovenska kinoteka, 2017. Katalog
• Posamezni zvezki (o filmskih avtorjih) zbirke KINOTEČNI ZVEZKI, Ljubljana: Slovenska kinoteka.

Teoretska naloga 50 %
Izpit 50 %

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Brezpredmetnost zvoka in slike: Beli, Kručonih, Malevič. Vodila je raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (ARRS, 2019–2021). Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer vodi modula Zgodovina in teorija umetnosti in medijev ter Diskurzi v praksah. Na ljubljanski Fakulteti za medije predava Medijsko umetnost in grafično oblikovanje, ter semiotiko medijev in komunikacij. V svojem teoretskem in raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinskim avantgardam 20. stoletja in reaktualizaciji avantgarde v sodobnosti. Raziskave na področju umetnosti in literature historičnih avantgard ter novomedijske umetnosti in estetike je opravila na Univerzi v Konstanzu, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8.

Izbor člankov:

1. PRANJIĆ, Kristina. Ljubomir Micić in Branko Ve Poljanski v reviji Maska : (1920/21). Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. 2021, letn. 73, št. 793/795, str. 61-70.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada : from Prague to Zagreb : (1920-1922). Svět literatury. 2021, vol. 31, no. 64, str. 89-103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Značaj ljubljanskog časopisa Maska (1920/21) u kontekstu jugoslovenskih avangardi. Zbornik radova Akademije umetnosti. 2021, br. 9, str. 111-121, ilustr.
4. PRANJIĆ, Kristina. Prispevek umetnosti in nedvojnosti k znanstvenemu raziskovanju prvoosebnega izkustva. Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 131-143.
5. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture. Primerjalna književnost. 2020, letn. 43, št. 3, str. 139-157.
6. GERMEK, Magdalena, PRANJIĆ, Kristina. Constructing new signifiers with aesthetic intervention : using coal in design. Zonemoda journal. 2020, vol. 10, iss. 1s, str. 121-132, ilustr.
7. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije : primer ruskega konstruktivizma. Časopis za kritiko znanosti. 2019, letn. 47, št. 277, str. 102-116, ilustr.
8. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and economy in poetry. Slavica Tergestina. 2019, 22, str. 50-68, ilustr.
9. PRANJIĆ, Kristina. Formalne mistične prakse ruskega futurizma. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2019, letn. 67, št. 3, str. 479-486.
10. PRANJIĆ, Kristina. Vek perehoda ot videnija k probelu. Kommentarii. 2018, no. 32, str. 147-153.
11. PRANJIĆ, Kristina. Misliti v simbolih, ustvarjati avantgardno. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2018, letn. 66, št. 3, str. 299-314.
12. PRANJIĆ, Kristina. Zvočna destabilizacija jezika : zaum in glosolalija. Zbornik Matice srpske za slavistiku. 2018, 93, str. 231-247.