Sodobne literarne teorije

Prikazati sodobne usmeritve v literarni vedi, ki kažejo na evolucijo literarnega sistema.
Osvojiti literarnoteoretično terminologijo.
Razvijati kritično branje literarnih besedil.

Predmet se povezuje tudi z ostalimi humanističnimi predmeti na izbranem programu, zlasti z Metodologijo literarnega raziskovanja.

V jedru predavanj bo spoznavanje sodobnih trendov znotraj literarne teorije in literarne zgodovine, med drugim tudi povezave med obema vejama literarnih študij in drugimi disciplinami, kot so na primer zgodovina, antropologija, sociologija, filozofija in medijske študije, to daje predmetu tudi interdisciplinarno obeležje. Gre torej za pristop, ki literarni diskurz in literarno vedo razume del širšega družbenega diskurza.

Izpostavljene bodo naslednje literarno-teoretske šole in usmeritve:
- Postmodernizem (Jean-François Lyotard, Jean Baudrillard, Fredric Jameson, Michel Foucault)
- Novi historicizem (Stephen Greenblatt, Catherine Gallagher)
- Postkolonialne teorije (Frantz Fanon, Edward Said, Homi Bhabha, Gayatri Spivak)
- Feministične teorije (vključno z ekofeministično kritiko) (Virginia Woolf in Simone de Beauvoir – kot uvod, Elaine Showalter, Julia Kristeva, Judith Butler, Cheryll Glotfelty, Greta Gaard) in širše teorije spola (Judith Butler, Estelle Disch)
- Ekokritika (Raymond Williams, Cheryll Glotfelty,
Harold Fromm, Barbara Jurša, Branislava Vičar)
-Sistemsko-empirični pristopi: Empirična literarna znanost (Siegfried Schmidt), Sistemska teorija (Niklas Luhmann), Teorija literarnega polja (Pierre Bourdieu), Polisistemska teorija (Itamar Even-Zohar)
-Kognitivna literarna veda (Michael Burke, Emily Troscianko)

Znanje in razumevanje:

Študent pridobi pregled na sodobnimi literarnoteoretskimi pristopi.
Študent pozna glavne teoretske usmeritve na področju literarnih ved in njihove predstavnike.

Veščine:

Študent razvije sposobnost analize literarnih besedil z vidika različnih literarnoteoretskih pristopov.

• Baudillard, Jean. Simulaker in simulacija. Ljubljana: Študentska založba, 1999.
• Bhabha, Homi. Of Mimicry and Man: The Ambivalence of colonial discourse. October, Vol. 28, Discipleship: A Special Issue on Psychoanalysis (Spring, 1984), pp. 125-133. https://doi.org/10.2307/778467 E-gradivo
• Burke, Michael in Emily T. Troscianko. (ur.) Cognitive Literary Science: Dialogues between Literature and Cognition. Oxford: Oxford University Press, 2017.
• Butler, Judith. Gender trouble: Feminism and the subversion of identity. London: Routledge, 1990.
• Čeh Steger, Jožica. Ekologizacija literarne vede in ekokritika. Slavistična revija 60/2. 199–212., 2012. E-gradivo
• Čeh Steger, Jožica. Ekokritika in literarne upodobitve narave: Maribor: Založba Litera, 2016
• Debeljak, Aleš. Postmoderna sfinga: kontinuiteta modernosti in postmodernosti. Celovec: Wieser, 1989.
• Disch, Estelle. (ur.) Reconstructing gender: A multicultural anthropology. New York: McGraw-Hill, 2008.
• Dović, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004. Katalog
• Fanon, Frantz. V suženjstvo zakleti. Ljubljana : Založba /*cf., 2010.
• Flis, Leonora: Factual Fictions. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010. Katalog
• Glotfelty, Cheryll in Harold Fromm (ur.). The Ecocriticism Reader: Landmarks in Literary Ecology. Athens: University of Georgia Press, 1996.
• Hutcheon, Linda. The Politics of Post Modernism. Routledge, 2000.
• Jameson, Fredric. Postmodernizem. Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2001 http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=52
• Juvan, Marko. Literarna veda v rekonstrukciji. Ljubljana: Literatura, 2006. Katalog
• Lyotard, Jean-François. Postmoderno stanje: Poročiloo vednosti. Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2002
• Oppermann, Serpil. Ecocentric Postmodern Theory: Interrelations between Ecological, Quantum, and Postmodern Theories. Goodbody, Axel, in Rigby, Kate (ur.): Ecocritical theory: new European approaches. Charlottesville; London: University of Virginia Press. 230–242, 2011. E-gradivo
• Spivak, Gayatri Charavorty. “Can The Subaltern Speak?”Gary Nelson and Lawrence rossberg. ed. Marxism and the Interpretation of Culture.London: Macmillan, 1988. E-gradivo
• Virk, Tomo. Strah pred naivnostjo: poetika postmodernistične proze. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000. Katalog

Seminarska naloga (pisna naloga in predstavitev) 50 %

Izpit 50 %

Doc. dr. Ivana Zajc se ukvarja z digitalno humanistiko, posebej z oddaljenim branjem literarnih besedil, in z literarnoteoretskimi vprašanji. Slovensko literarno zgodovino obravnava z vidika delovanja pisateljic in zgodovine emocij. Je avtorica znanstvene monografije Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. Znanstvene članke je objavila v številnih slovenskih in tujih revijah.

Izbor člankov:

ZAJC, Ivana. Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič: vidik računalniške stilometrije. Amfiteater: revija za teorijo scenskih umetnosti. 2019, letn. 7, št. 2, str. 80-98. [COBISS.SI-ID 4859227].
MANDIĆ, Lucija, ZAJC, Ivana. Stilometrična analiza avtorskega sloga Jurčič-Kersnikovega romana Rokovnjači. V: POTEKO, Ina (ur.). Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst: Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete, 2020, str. 7-13. [COBISS.SI-ID 84473347].
ZAJC, Ivana. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo. 2019, letn. 64, št. 3/4, str. 57-67, 156. [COBISS.SI-ID 70990690].
ZAJC, Ivana. Slovene teachers' opinions on teaching literature in grammar schools. Slovene studies: journal of the Society for Slovene Studies. 2022, vol. 44, no. 1, str. 25-42. [COBISS.SI-ID 134481667].