Književnost in čustva

Cilji in kompetence

Pri predmetu študentje spoznavajo, kako avtorji z literarnimi sredstvi vplivajo na bralca, kako bralci sprejemajo čustvene vsebine literarnih del in kako emocije vplivajo na nastanek književnih besedil. Spoznajo temeljna izhodišča emocionalnega obrata v literarni vedi.
Študente spodbujamo, da analizirajo učinek literarnih besedil v povezavi z literarnoteoretično analizo pojavov v tekstih.
Na primerih literarnih del ugotavljajo, kako se prek implicitnega avtorja v literarno delo vpisuje avtorski glas.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost in aktivno sodelovanje na predavanjih.

Vsebina

Predmet izhaja iz sodobnih literarnovednih metod in izhodišč ter raziskuje razmerje med čustvi in literaturo.
Uvodna spoznanja o čustvih v literaturi:
Čustva kot temeljna dimenzija literature (Fludernik), splošne ugotovitve o mehanizmih čustvenega učinkovanja besedil.
Čustva in branje literature:
Procesi branja literarnih del z vidika čustvenih dimenzij, temeljna spoznanja literarne vede z vidika emocij ob branju.
Razvoj posameznikove literarne zmožnosti z vidika čustvenih dimenzij (Nikolajeva).
Predstavitev emocij kot sestavnega dela dvostopenjske literarne interpretacije in načinov izražanja čustev.
Razvoj literarne zmožnosti z vidika razlikovanja med identifikacijo z literarnimi osebami in na drugi strani občutenjem literarne empatije (Keen, Appleyard, Nikolajeva).
Pojav zrcalnih nevronov in njihovo odzivanje na branje književnosti.
Čustvene vsebine v trivialni književnosti vs. čustvene vsebine v kakovostnih literarnih delih.
Branje književnosti kot iskanje medčloveškega stika (Torell).
Literatura in telo: koncept utelešenja spoznanja z vidika branja književnosti (Armstrong).
Čustva v literarni vedi:
Temeljna teoretična izhodišča sodobnih literarnovednih metod, ki se naslanjajo na čustvene vsebine.
Nevroznanost umetnosti in branja (Armstrong).
Naratologija in čustva.
Etični obrat v literarni vedi.
Čustva in pisanje književnosti:
Študije o ustvarjalnem procesu pisateljev z vidika emocionalnih vsebin (Taylor idr.; Keen).
Spoznavanje analitičnih pristopov k vprašanjem, kako se v literarnih delih izražajo notranje misli likov in mnenja pripovedovalcev, kako literatura prikazuje intimnost in kakšne so (samo)reprezentacije literarnih oseb v delih.
Predstavitev koncepta implicitnega avtorja.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Študent:
- osvoji orodja za analizo učinka literarnih besedil na bralčeve emocije;
- pridobi temeljit pregled nad poglavitnimi avtorji, ki se ukvarjajo s čustvenimi dimenzijami književnosti in njihovimi povezavami z etičnimi vidiki literarnih del (t. i. etični obrat);
- spozna osnovne koncepte s področja nevroznanosti branja književnih del, kot so zrcalni nevroni in utelešenje spoznanja;
- pridobi znanje o literarni zmožnosti in literarni interpretaciji s poudarkom na emocionalnih vidikih;
- razume, kako se emocije povezujejo s procesom ustvarjanja literarnih besedil;
- dojame potek procesov oblikovanja likov, zgodb, implicitnega avtorja, atmosfere itd. z vidika čustvenih učinkov.

Veščine:
(Študent ...)
- razvije veščine za analizo različnih učinkov besedilnih sredstev na bralčeva čustva in zna svoje veščine samorefleksivno presojati;
- analizira dimenzijo izražanja emocij in telesnih občutkov v književnih besedilih različnih vrst in žanrov;
- analizira implicitnega avtorja v literarnih besedilih;
- ob branju literarnih del je zmožen analizirati subjektivne poglede posameznih likov.

Temeljna literatura in viri

  • Armstrong, Paul B., 2015: Kako se literatura igra z možgani?: Nevroznanost umetnosti in branja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Jean Decety in William Ickes (ur.): The social neuroscience of empathy. Cambridge: The MIT Press. 3–16. E-gradivo
  • Blau, Sheridan, 2014: Literary competence and the experience of literature. Style 48/1. 42–47. E-gradivo
  • Eco, Umberto, 2005: O literaturi. Tržič: Učila International. Katalog
  • Fludernik, Monica, 2010: An introduction to narratology. London in New York: Routledge. E-gradivo
  • Herman, David, 2008: Cognition, emotion, and consciousness. The Cambridge Companion to Narrative. Cambridge: Cambridge University Press. 245–259. https://doi.org/10.1017/CCOL0521856965.017
  • Keen, Suzanne, 2007: Empathy and the Novel. Oxford in New York: Oxford University Press.
  • Nikolajeva, Maria, 2010: Literacy, competence and meaning-making: A human sciences approach. Cambridge Journal of Education 40/2. 145–159. https://doi.org/10.1080/0305764X.2010.481258
  • Taylor, Marjorie Esther, Hodges, Sara D. in Kohányi, Adèle, 2003: The illusion of independent agency: Do adult fiction writers experience their characters as having minds of their own?. Imagination, Cognition and Personality 22/4. 361–80. https://doi.org/10.2190/FTG3-Q9T0-7U26-5Q5X E-gradivo
  • Torell, Örjan, 2001: Literary competence beyond conventions. Scandinavian journal of educational research 45/ 4. 369–379. https://doi.org/10.1080/00313830120096770
  • Virk, Tomislav, 2018: Etični obrat v literarni vedi. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
  • Zajc, Ivana, 2017: Implicitni avtor: raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mesta. Slavistična revija 65/1. 127–139. E-gradivo
  • Zupan Sosič, Alojzija, 2011: Trivialnost. Slavistična revija 59/2. 147–160. E-gradivo
  • Zupan Sosič, Alojzija, 2014: Za literarno interpretacijo. Jezik in slovstvo 59/2–3. 117–128. E-gradivo
  • Žunkovič, Igor, 2016: Ali je nevroznanost rešila humanistiko? Revizija razmerja med nevroznanostjo in literarno vedo pet let kasneje. Jezik in slovstvo 61/1. 101–112. E-gradivo

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga 30 %
Predstavitev seminarske naloge 20 %
Ustni izpit 50 %

Reference nosilca

Doc. dr. Ivana Zajc se ukvarja z digitalno humanistiko, posebej z oddaljenim branjem literarnih besedil, in z literarnoteoretskimi vprašanji. Slovensko literarno zgodovino obravnava z vidika delovanja pisateljic in zgodovine emocij.

Izbor del:

ZAJC, Ivana, MLAČNIK, Primož. The forbidden speech: (self) censorship in the personal correspondence of women writers of the Slovenian modernism. V: ZAJC, Ivana (ur.). Censoring intimacy in women's writing and reading in the long nineteenth century: 3rd international exploratory workshop: 23-24 August 2022 Ljubljana, Oton Župančič Library. 1st ed. Nova Gorica: University of Nova Gorica, 2022. str. 17. [COBISS.SI-ID 119585539].
ZAJC, Ivana. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo. 2019, letn. 64, št. 3/4, str. 57-67, 156. [COBISS.SI-ID 70990690].
ZAJC, Ivana. Konvencija didaskalij: zgodovinske oblike, tipologije, opredelitve in sodobne subverzije. Jezik in slovstvo. 2017, letn. 62, št. 1, str. 69-78, 120. [COBISS.SI-ID 64000354].
ZAJC, Ivana. Implicitni avtor: raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mesta. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede. jan.-mar. 2017, letn. 65, št. 1, str. 127-139. [COBISS.SI-ID 63785058].
ZAJC, Ivana. Poezija v modelih esejske naloge na maturi iz materinščine. V: PAVLIČ, Darja (ur.). Slovenska poezija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 347-352. Obdobja, 40. [COBISS.SI-ID 85321731].
ZAJC, Ivana. Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. V Novi Gorici: Založba Univerze v Novi Gorici, 2023. 269 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 126567427].