Univerza v Novi Gorici najboljša slovenska univerza, v svetu na 203. mestu

13. junij 2016

Ko šteje kakovost in ne le število študentov. Na najnovejši mednarodni lestvici RUR je Univerza v Novi Gorici najboljša slovenska univerza in hkrati med najboljšimi v svetu.

Po rezultatih mednarodne lestvice RUR (Round University Ranking, “http://roundranking.com/universities.html”), ki ocenjuje in razvršča najboljše svetovne univerze, se je v letu 2016 Univerza v Novi Gorici uvrstila na izjemno visoko 203. mesto, med samo elito svetovnih univerz. Pri tem na prvih mestih prevladujejo najbolj znane ameriške (Kalifornijski tehnološki inštitut, Univerza Stanford, Univerza Harvard …) in angleške univerze (npr. Univerza v Oxfordu, Univerza v Cambridgeu …). Na področju pedagoškega dela se je UNG uvrstila še višje, na izvrstno 87. mesto, za kar gre zasluga tudi izvrstnemu razmerju med številom profesorjev in številom študentov. To je še posebej pomembno za slovenski visokošolski prostor, v katerem še vedno prevladuje merilo množičnosti študijskih programov, saj najnovejša uredba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport opredeljuje financiranje študijskih programov izključno na podlagi števila študentov.

Lestvica RUR je ob tem pokazala, da je Univerza v Novi Gorici v vseh elementih kakovosti daleč najboljša slovenska univerza. Prekaša tudi starejše in večje univerze v naši soseščini (npr. Univerzo v Gradcu, Univerzo v Trstu in Univerzo v Padovi).

Lestvica RUR (Round University Ranking) vsako leto ocenjuje najboljše svetovne univerze ter jih razvršča po doseženih skupnih rezultatih in posebej po štirih področjih: poučevanje, raziskave, internacionalizacija in finančna vzdržnost.

Oblikovanje lestvice RUR temelji na podatkih o svetovnih univerzah, ki jih v okviru globalnega projekta Global Institutional Profiles Project (“http://ip-science.thomsonreuters.com/globalprofilesproject/”) zbira družba Thomson Reuters.

Za analizo in oceno univerz uporablja družba Thomson Reuters tri vire podatkov: znanstvene objave in njihovo citiranost v Thomson Reuters Web of Science, letne ankete, ki jih Thomson Reuters izvede med akademiki (t. i. Academic Reputation Survey), ter statistične podatke, ki jih Thomson Reuters pridobi neposredno od univerz. Tako ustvarijo zbirko podatkov o znanstveni in pedagoški uspešnosti univerz, o načinih financiranja njihove dejavnosti ter o karakteristikah študentov in zaposlenih na univerzi.

Na osnovi zbranih podatkov je v okviru lestvice RUR izvedena analiza, v kateri je upoštevanih 20 indikatorjev kakovosti iz omenjenih štirih področji. Ob tem v skupno oceno največ prispevajo kazalci s področja raziskav (40 %) in poučevanja (40 %). Pri vseh kazalcih je upoštevana velikost institucije, tako da lahko glede na kakovost dela enakovredno primerjamo majhne in velike univerze.

Univerza v Novi Gorici se kljub svoji mladosti (lani je obeležila 20. obletnico obstoja) in relativni majhnosti v mednarodnem merilu izkazuje s prepoznano odličnostjo. Vrhunski rezultati, ki so bili prepoznani tudi v primerjalnem ocenjevanju univerz s celega sveta (U-Multirank 2015 in 2016), niso naključje, temveč plod trdega dela in jasno zastavljene vizije razvoja Univerze v Novi Gorici. Znanstvena odličnost UNG je bila prepoznana in posebej izpostavljena tudi v “Poročilu Evropske komisije o znanstveni produkciji evropskih univerz v obdobju od 2007 do 2011”, ki ugotavlja, da se po kriterijih znanstvene odličnosti in po znanstvenem vplivu znanstvenih objav UNG uvršča med pet najboljših evropskih univerz, skupaj z Univerzo v Oxfordu, Univerzo v Cambridgeu, École Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL) in ETH Zürich.

Tovrstna ocenjevanja univerz so pomembna za bodoče študente, ki se odločajo, na kateri univerzi bodo študirali, saj sta kakovost študija in izbira študijskih programov, ki zagotavljajo visoko zaposljivost, za njih ključna. Pomembna pa so tudi za delodajalce, ki lahko izvedo, iz katerih univerz lahko pričakujejo najbolje izobražene mlade strokovnjake. Prav tako bi morali biti kakovost in mednarodno prepoznana odličnost univerze pomembni tudi za določanje finančne podpore njeni dejavnosti s strani države, a je žal stanje v Sloveniji ravno nasprotno. Največ sredstev še vedno dobivajo manj kakovostni in masovni študijski programi, ki za nameček praviloma dajejo še slabo zaposljive kadre. Kakovost namreč nima vpliva na financiranje slovenskih univerz.

Dodatne informacije

Andreja Leban
Stiki z javnostmi
T: 05 3315 397
E: andreja.leban@ung.si