Znanstvena konferenca »Ob stoletnici zadnjega državnega ljudskega štetja v avstrijskem Primorju 1910 – jezik, narodnost, meja«

03. december 2010

V ponedeljek, 6. decembra 2010, bo v prosotorih Univerze v Novi Gorici, Križna ulica 3, Gorica, Italija potekala znanstvena konferenca »Ob stoletnici zadnjega državnega ljudskega štetja v avstrijskem Primorju 1910 – jezik, narodnost, meja«, ki jo soorganizirata Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU.

Znanstvena konferenca bo obravnavala različne vidike ljudskih štetij, ki jih je od leta 1857 dalje izvajala avstrijska država. Od leta 1869 dalje so se popisi izvajali vsakih deset let s kritičnim datumom 31. december. Takih popisov je bilo v celoti pet. Zadnji, ki se ga bomo spomnili ob stoletnici, je nosil datum 31. december 1910. Štetja so popisovala prisotno prebivalstvo. Od leta 1880 dalje pa so popisi poleg drugega vsebovali tudi rubriko o občevalnem/pogovornem jeziku. Tako je bilo mogoče potlej ugotavljati tudi narodnostni sestav prebivalstva v državi, čeravno tako vprašanje ni dajalo zelo natančnih rezultatov, saj je šlo za posredno pot pri ugotavljanju narodnostnega stanja. Slovenci so bili kritični do takega načina štetja pa tudi drugi slovanski narodi monarhije, da so zlasti pred štetjem leta 1910, bolj kot pri predhodnih, zahtevali ukinitev rubrike občevalni jezik (lingua d’uso, Umgangssprache) in uvedbo nove narodnost ali materni jezik. Razprave o ugotavljanju narodnosti so se odvijale tudi v avstrijskem parlamentu, kjer so se proti obstoječem vprašanju o občevalnem jeziku zavzemali zlasti Čehi. Nemci, Poljaki in Italijani so v razpravah ostajali pri občevalnem jeziku. Slovenci pa tudi drugi narodi monarhije so sodili, da ugotavljanje po obstoječem kriteriju ne bi prikazalo prave podobe na narodnostno mešanih ozemljih. Pri tem so zlasti opozarjali na zlorabe, ki bi jih mogli zagrešiti izvajalci štetja. Razen Kranjskem je bilo v vseh preostalih deželah, kjer so živeli Slovenci – Koroška, Štajerska, Goriško-Gradiška, Trst in Istra – veliko razlogov, da bi prišlo do zlorab v škodo Slovencev. Še najbolj na Primorskem/ v Avstrijskem primorju, kjer so želele mestne oblasti v Gorici in Trstu, zaradi političnih razlogov, zmanjšati število Slovencev v obeh mestih.

Zadnje avstrijsko ljudsko štetje iz leta 1910 je zelo značilen in pomemben dogodek iz politične zgodovine Slovencev na Primorskem oziroma v Avstrijskem Primorju. Značilen je zaradi ravnanja mestnih oblasti, ki so štetje izvajale. Pomemben pa zato, ker prestavlja politično zmago slovanskega prebivalstva, saj je oblast zaradi ugotovljenih nepravilnosti odredila revizijo štetja. Avstrijskem Primorju je leta 1910 živelo, sledeč uradni statistiki, 827.269 avstrijskih državljanov. Med njimi je bilo 356.495 Italijanov, 266.614 Slovencev, 170.773 srbohrvaško govorečih, 29.077 Nemcev in 4.310 ostalih. Slovencev in Hrvatov (tudi Srbov) je bilo skupaj 437.387 in so predstavljali 52,87 % prebivalstva, Italijani pa 43,09 %. Štetje leta 1910 je služilo tako jugoslovanski kot italijanski strani za dokazno gradivo ob postavljanju ozemeljskih zahtev pri mirovnih pogajanjih tako po prvi kot po drugi svetovni vojni.

Otvoritev konference bo v ponedeljek, 6. decembra 2010 ob 10. uri v prostorih Univerze v Novi Gorici (predavalnica 201), Križna ulica 3, Gorica, Italija. Pozdravne nagovore bodo imeli:

  • doc. dr. Franc Marušič, dekan Fakultete za humanistiko UNG
  • doc. dr. Petra Svoljšak, direktorica študijskega programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko UNG ter predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU
  • prof. dr. Branko Marušič, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica

Priponke

Dodatne informacije

Andreja Leban
Stiki z javnostmi
T: 05 3315 397
E: andreja.leban@ung.si