Akademija umetnosti

6 - Kreativni praktikum II

Predmet se izvaja v programu:
Digitalne umetnosti in prakse - 1. stopnja

Cilji in kompetence

Študente naučiti različnih orodij in veščin ter tehnik kreativnosti, ki jih bo uporabljal pri delu znotraj nosilnih modulov. Naučiti ga različnih metod in pristopov k ustvarjalni nalogi oz. problemu.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula:

  • razvoj kritične in samokritične presoje s seminarskim delom in analizo izdelkov,
  • sposobnost uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnost v strokovnem delu,
  • z delom v skupini razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Osnovno poznavanje likovnih prvin.

Pogoj za vključitev v delo je pripravljenost študenta, da se spozna z orodji, veščinami, zakonitostmi in teorijami za razvijanje kreativnosti in se jih nauči uporabljati v praksi. Za to mora biti pripravljen tudi samostojno raziskovati in opravljati dodatne samostojne vaje, še posebej, če nima mnogo predznanj in izkušenj, ki bi mu koristile za kvalitetno napredovanje.

Vsebina

Kreativni praktikum zajema vsebine, ki bodo študente naučile uporabe različnih metod in pristopov k ustvarjalni nalogi oz. problemu. Zaradi raznolikosti izraznih sredstev, ki jih program DUP obravnava, uči in uporablja, so tudi vsebine mKP zelo raznolike.

Likovne enote kreativnega praktikuma zajemajo osnove klasičnega študijskega risanja, perspektive, kompozicije, tonskega risanja in slikanja in kiparskega trodimenzionalnega modeliranja, pa tudi vizualiziranje zgodbe v stripu in snemalni knjigi. To bo študente opremilo z osnovnimi znanji likovnega ustvarjanja v klasičnih medijih, ki jih bodo lahko aplicirali v delo znotraj digitalnih medijev. Osnovne pojme likovne teorije bodo študentje lahko torej preizkusili pri različnih praktičnih predmetih, kar jim jih bo omogočilo izkusiti v praksi in jih osvojiti do potrebne ravni znanja. Elemente barvnih teorij bodo npr. lahko preverili tudi v digitalnem studiju in skozi predavanja in demonstracije teorije svetlobe. Vsebinski sklop vizualna dekonstrukcija bo študentom razbil dogmatično sprejemanje pravil iz likovne teorije in praktikuma ter jih vzpodbudil h kritičnemu in samostojnemu presojanju. Kreativni praktikum tvorijo tudi enote, ki gojijo linearno naracijo, npr. vaje iz scenaristike (za igrani in animirani film), več vsebinskih enot mKP pa je namenjenih specifičnim samostojnim področjem, ki so znotraj programa DUP podporna: scenografija, oblikovanje luči, grafično oblikovanje.

Obvezni vsebinski sklopi za 2. letnik so:

  • Scenaristika (2 ECTS)
  • Risba II (2 ECTS)

Izmenične vsebine za 2. in 3. letnik*:

  • Grafično oblikovanje (2ECTS)
  • Vizualna dekonstrukcija (2ECTS)
  • Oblikovanje luči in scenografija (2ECTS)
  • Konstrukcija prizora (2ECTS)
  • Kreativna subverzija medijev (2ECTS)
  • Gostujoči blok mKP (2ECTS)

*Vsebine se izvaja, če je interesentov najmanj 7.

Izbirne vsebine za 2. in 3. letnik (študent lahko s privolitvijo mentorja te vsebine izbira znotraj izbirnih vsebin drugih modulov – mIv, mDP, nM):

  • Arhitekturno risanje (2ECTS)
  • Risba III (2ECTS)
  • Kiparjenje za animatorje (2ECTS)

Predvideni študijski rezultati

  • poznavanje temeljev likovnih disciplin, oblikovanja in vizualnih umetnosti, kot predhodnic digitalnih umetnosti in praks,
  • sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst digitalnih medijev,
  • razvoj likovnih veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju digitalnih umetnosti.

Temeljna literatura in viri

- Barcsay, Jeno: Anatomy for the artist. Octopus Books, 1982.

- Blatnik, Andrej: Šola kreativnega pisanja, Aleph, 1990.

- Butina, Milan: Mala likovna teorija. DEBORA, 2000.

- Butina, Milan: Elementi likovne prakse. MK, 1982.

- Carriere, Jean-Claude in Bonitzer, Pascal: Scenaristova vadnica, CZ, 2000.

- Itten, Johannes: Umetnost barve. Reichmann, 1999.

- Mazzini, Miha: 2 priročnika in 3 scenariji, Triona, 1998.

- McKee, Robert: Zgodba, Umco, 2008.

- Mikuž, Jure: Rehabilitacija barve. V: Mojca Zlokarnik: Mali Benares, Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2007.

- Mikuž, Jure: Fizično in duhovno prežarjeni prostor. V: Mojca Zlokarnik: Žarenje, Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac, 2009.

- Muhovič, Jožef: Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar. V: Likovne besede, št. 39-40 dalje, Ljubljana: ZDSLU, od maja 1997 dalje.

- Pečjak, Vid: Psihološka podlaga vizualne umetnosti, DEBORA 2006.

- Williams, Richard: The Animators Survival Kit, Faber and Faber Ltd 2001.

Načini ocenjevanja

Vaje in skupinsko delo 70%, Izpit 30%

Reference nosilca

Boštjan Potokar je dekan Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici. Soustanovitelj KD Galerije GT in Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart ter njen vodja od l. 1994. Koordiniral je številna sodelovanja šole v slovenskih in mednarodnih partnerstvih. Diplomiral je na oddelku za kiparstvo Akademije likovnih umetnosti Univerze v Ljubljani. Kot vizualni umetnik je svoja dela predstavljal v različnih galerijah, na simpozijih in delavnicah, je tudi scenograf (z Rene Rusjan) in nagrajen pisatelj.

IZBRANE RAZSTAVE IN PROJEKTI 2012 – 2007

2012 Chiang Mai Art Centre, Thailand (residency and exhibition)

2011 – Slovenski kulturni praznik – Prešernova proslava 2011 scenografija (skupaj z Rene Rusjan) režija Neda R. Bric, Cankarjev dom, Ljubljana 7. 2. 2011

2010 – Dan upora proti okupatorju – državna proslava, scenografija (skupaj z Rene Rusjan) režija Neda R. Bric, SNG Nova Gorica 26. 4. 2010

2010 – HOMMAGE SEDMA VRSTA – drama treh dejanj v sedmih prizorih (nominacija za izvirno dramsko besedilo, ki naj bi se navdihovalo v ustvarjalnosti in življenju Danila Kiša natečaj je razpisalo Kraljevsko gledališče Zetski dom iz Cetinja za pisce v jezikih držav nekdanje Jugoslavije)

2009 – EDA – Zgodba bratov Rusjan, scenografija (skupaj z Rene Rusjan) gledališka predstava Nede R. Bric, produkcija Slovensko Mladinsko gledališče

Univerzitetna koda predmeta: 1DU019

Letnik: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 100 ur

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja:
metode poučevanja: predavanja, praktično delo z individualnimi korekturami, delo v skupinah, seminarji, individualne konzultacije, praktični izpit. samostojno delo študenta: vaje za pridobitev risarske rutine, druge domače vaje, idejne zasnove in njih razvijanje, priprave na izpit.