Akademija umetnosti

13 - Sodobne umetniške prakse III - D

Predmet se izvaja v programu:
Digitalne umetnosti in prakse - 1. stopnja

Cilji in kompetence

  • Študentu odpreti polje izven vsakodnevnega in samoumevnega razumevanja vsakdanjosti, sveta, njih samih, in njihovega bodočega poklica.
  • Študenta postaviti v središče produkcijskega procesa lastnega projekta, kjer mora uporabiti vse do tedaj pridobljeno znenje in izkušnje za vodenje interdisciplinarne delovne skupine (op.: ne glede na to, koliko sodelavcev potrebuje v svojem delovnem procesu, izdelava praktičnega diplomskega projekta gotovo zahteva sodelovanje z več osebami, pa četudi gre le za organizacijo postavitve razstave – pogosto pa tudi ekipe za snemanje ipd.)
  • Cilj predmeta je tudi, da se študent vzpostavi kot samostojna ustvarjalna osebnost, sposobna postaviti lastne cilje, poiskati pot in rešitve, razviti lastno idejo in izdelati lasten kompleksen ustvarjalni projekt.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula: Sposobnost uporabe znanj v praksi, sposobnost uporabe in povezovanja parcialnih znanj v kompleksnejših projektih, razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kooperativnost, delo v skupini, odgovornost do projekta, sodelavcev, profesije.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

  • Izkušnje ter izkazano delovanje znotraj osnovnega predmeta sodobnih umetniških praks v 1. in 2. letniku;
  • Namen izdelave diplomskega dela v okviru modula Sodobne umetniške prakse;

Vsebina

Študent, ki si bo za svoje okolje izbral sodobne umetnosti, je običajno med tistimi, ki niso zavezani enemu mediju, oz., morda začnejo pri enem, potem pa se za medij odločajo glede na kontekst projekta, ki je pred njimi. To okolje naj bi študentu omogočalo prav to: eksperimentalno gnezdo v širokem polju sodobnih umetnosti, od eksperimentalne rabe digitalnih tehnologij, do prostorskih, socialnih, aktivističnih idr. projektov, kjer digitalna tehnologija ni v prvem planu (je pa prej ali slej nosilec umetniškega sporočila, tudi, če je to šele v dokumentarni funkciji).

Delo v modulu (4 ECTS):

  • raziskovanje konkretnih nalog, ki izhajajo iz zastavljenega projekta(po potrebi mentor predpiše tudi posebne vaje, seminarske naloge, mini projekte)

Diplomsko delo (16 ECTS):

  • Praktični del diplomske naloge: samostojni* ustvarjalni projekt (kaj je to, je v tem modulu precej odprto: lahko gre za intermedijski ali enomedijski projekt, za razstavo, instalacijo, vizualno/zvocno/prostorsko postavitev, 'site specific’ and 'context specific’ projekt, spletni projekt idr.)
  • Teoritični del diplomske naloge: sestavlja ga raziskava ozadja (bodisi teoretskega, zgodovinskega ali tehnično specifičnega) teme, povezane s praktičnim delom naloge; praktični projekt je prav tako obdelan v teoretski nalogi – zavzema večji ali manjši del naloge, odvisno, kako je le ta zastavljena.
  • Zagovor diplomskega dela pred komisijo.

Predvideni študijski rezultati

Študent pridobi sposobnost za soočenje s kompleksno ustvarjalno nalogo in za reševanje konkretnih problemov z uporabo umetniško raziskovalnih metod in postopkov. Ob tem razvije veščine in spretnosti v uporabi znanja na kreativno umetniškem področju. Pridobi dodatna znanja, kot so soočenje z okvirom izvedbe, reševanje birokratskih ovir pri javnih projektih, komunikacija z gledalcem ipd.

Temeljna literatura in viri

Pomembno: literatura se določi glede na izbarno temo diplomske naloge.

- COMER, Stuart (ur.), 2009: Film and Video Art. London: Tate Publishing.

- JAŠA, 2009: Jaša: Radikal Chic. Ljubljana: Ganes Pratt.

- JONES, Amelia, 2002: Body Art/Uprizarjanje subjekta. Ljubljana: Maska/Študentska založba (Knjižna zbirka Koda). 13-39.

- MARTIN, Sylvia, 2006: Video Art. Köln: Taschen.

- MOURE, Gloria (ur.), 2001: Vito Acconci: Writings, Works, Projects. Barcelona: Ediciones Poligrafa (20_21 Collection).

- NOVAKOVIČ Kolenc, B. in H. Pivec (ur.), 2000: Peter Greenaway’s Book. Ljubljana: Institute for Art Production, Distribution and Publishing (Museum Serendipity Edition).

- SHAW, Jeffrey in Peter Weibel, 2003: Future Cinema: The Cinematic Imaginary after Film. Karlsruhe: ZKM – Center for Art and Media Karlsruhe.

- ZABEL, Igor, 2006: Eseji I. Ljubljana: Založba /*cf.

- SCCA-Ljubljana, 1994-99: Videodokument: Video Art in Slovenia 1969-1998 [interaktivna publikacija na spletu]. Ljubljana: SCCA-Ljubljana.

- SCCA-Ljubljana: Digitalni video arhiv.

- UbuWeb.

Načini ocenjevanja

Vaje in skupinsko delo 20%, Kompleksna ustvarjalna naloga 40-50*%, Teoretska naloga 20-30*%, Zagovor diplomskega dela 10*% *- razmerje je lahko tudi drugačno, če je naloga opredeljena kot bolj poudarjeno teoretska ali obratno. Predlog po dogovoru s študentom poda mentor, potrdi študijska komisija. Zagovor dipl. dela lahko odločilno pretehta oceno navzgor ali navzdol.

Reference nosilca

Rene Rusjan, programska vodja Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici. V svoji dolgoletni, več kot dvajsetletni pedagoški praksi je pridobila široko paleto pedagoških kompetenc. Preizkusila se je tako v neposredni pedagoški dejavnosti (od otroških delavnic za vrtce in osnovne šole, do srednješolskega pouka, šole Famul Stuart in Akademije likovnih umetnosti ALUO, univerze za tretje življenjsko obdobje in izobraževanja odraslih) kot v snovanju akreditiranih in neakreditiranih programov za različne stopnje izobraževanja.

IZBRANE RAZSTAVE IN PROJEKTI 2012 – 2007

2012 – Faraway, So Close! (Distance Conversations_012) – intermedia work in progress

- The Same Wind, The Same Rain, Chiang Mai Art Centre, Thailand (residency and exhibition)

2011 – Videovečer / Videovečerja, Videosupper, Galerija Photon, Ljubljana

- Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič), theater set design (with Bostjan Potokar), author and director: Neda R. Bric, production SNG Nova Gorica theatre

2010 – Communication project at Postaja Topolove / Stazione di Topolo, Topolo, Italija

- VideoSupper with Rene Rusjan, Kulturni inkubator, Maribor

2009 – The One Minutes Trains, svetovni izbor, Rietvelt Arsenale Venice (v izbor prišla z video deloma Train Taveling – Egypt in Train Taveling – Tokyo), Arsenali Novissimi, spremna lokacija ob bienalu v Benetkah

2008 – WorldOneMinutes Video & Literature, svetovni izbor, Beijing Today Art Museum (v izbor prišla z video delom Wake Me Up if I Fall Asleep), premierna razstava v Pekingu, Kitajska, nato Šanghaj, Lisbona, Zagreb,

Paramaribo, Bruselj, Sao Paulo, Istanbul, Amsterdam in Groningen

- Mother:Earth – mednarodna delavnica žensk iz arabskih in evropskih dežel, Wd8 Art Center, Walkensdorf, Avstrija

2007 – Zbudi me, če zaspim, video, One Minute_São Paolo,SCCA, Videospotting

- Connected, Wd8 Art Center, Walkensdorf, Avstrija (projekt: spletna umetnica Cym)

- Čitalnica SCCA 2007/ Reading Room SCCA 2007, SCCA-Ljubljana, Zavod za sodobno umetnost, Projektna soba

- Danes nimam časa za politiko. Danes nimam časa za umetnost . Danes.., Fotografski projekt; Politično (razstava po izboru članov Društva slovenskih kritikov), Velenje

- Pri meni na vrtu – Cikel Štirje letni časi, Vrt na Komenskega 8,DLUL, Ljubljana (samostojen projekt, vanj sem k sodelovanju povabila kolegice umetnice: Natašo Skušek, Aleksandro Gruden, Eleno Fajt, Cym, karierno sodobno umetnico Mileno Kosec, ter svoje študentke, Evo Nino Cajnko, Martino Černetić, Urško Debevc, Saro Lovrec, Matejo Abram in Bojano Križanec)

- Pogledi / Looks – Home ’07, Ljubljana work-in-progress, ulična intervencija (skupaj z Boštjanom Potokarjem)

- North-South Postcard diary, Station Nord, Honefoss, Norveška

- U3 trienale slovenske umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana (zbornik, z Boštjanom Potokarjem)

Univerzitetna koda predmeta: 1DU037

Letnik: 3

ECTS: 16

Vrsta predmeta: izbirni nosilni modul

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja:
-predavanja: uvod v projekt, gostujoči strokovnjaki; -seminar: raziskovanje, razvijanje ideje, načrtovanje faz projekta, vmesne evalvacije; -prezentacija: posameznih faz dela sodelujočim / sofinancerjem / gostiteljem projekta; javna predstavitev dela; -praktično delo: kreativno ustvarjalno in tehnično delo na posameznih izdelkih, na celotnem projektu, pri postavitvi razstave, postavitvi spletnih strani; samostojno delo študenta: raziskovanje v skupinah ali posamezno, priprava gradiv, razvoj lastnih idej, priprava skic, predstavitev, izdelava kreativnih izdelkov, materialov za skupni projekt, umeščanje le teh; so-odgovorno spremljanje poteka projekta in aktivna vloga v njem do končne predstavitve, med njo in ob pospravljanju iz razstaviščnega prostora, vračanju eksponatov in opreme ter obdelavi dokumentacije. če naj projekt vsebuje vse elemente 'realnega' projekta, mora študent razviti so-odgovornost tudi do faz, ki nimajo ustvarjalnih kvalitet, so pa nujne za kvalitetno izvedbo vsakega projekta.