Fakulteta za humanistiko

Metodologija literarnega raziskovanja

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Literarne vede

Cilji in kompetence

Pri predmetu študentje s kronološkega vidika pregledno spoznajo različne metode literarnega raziskovanja, literarne teorije in literarne zgodovine. Spoznajo njihove utemeljitelje in poglavitne predstavnike ter usvojijo ustrezno literarnovedno besedišče in jih znajo uporabljati pri lastnih raziskavah. To jih usmeri v različne načine literarnokritiškega branja in seznani z načini interpretiranja literarnih besedil ter daje možnost uporabe spoznanih modelov pri lastnem branju in interpretiranju. Pri tem se naučijo tudi uporabljati ustrezno domačo in tujo literaturo, jo aplicirati na konkretna literarna besedila in o njih pisati ter razpravljati.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se navezuje na predmet Metodologija literarnega raziskovanja iz študija na prvi stopnji Slovenistike.

Vsebina

  • Opredelitev, razvoj in sistematizacija metodologije literarne vede.

  • Lingvistični temelji formalizma in strukturalizma (Ferdinand de Saussure).

  • Ruski formalizem, strukturalizem in poststrukturalizem (utemeljitelji, poglavitni predstavniki, medsebojni vplivi).

  • Fenomenologija in literarna veda (Edmund Husserl, Roman Ingarden, Martin Heidegger, imanentna interpretacija).

  • Nova kritika (Thomas Stearns Eliot, Ivory Armstrong Richards, nova kritika v ZDA).

  • Psihoanaliza in literarna veda (Sigmund Freud, Jacques Lacan, Slavoj Žižek).

  • Dekonstrukcija (Jacques Derrida, Paul de Man).

  • Recepcijska estetika (Hans-Georg Gadamer, Hans-Robert Jauß, Wolfgang Iser).

  • Novejše metode literarne vede (feministična literarna veda, novi historizem, empirična literarna veda).

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo temeljne metode literarne vede. Književno besedilo znajo zato analizirati in interpretirati večsmerno in večplastno.

Temeljna literatura in viri

J. Derrida: Izbrani spisi. Ljubljana: ŠOU, 1994.

D. Dolinar: Hermenevtika in literarna veda. Ljubljana: DZS, 1991.

S. Freud: Metapsihološki spisi. Ljubljana:ŠKUC; FF, 1987.

M. Heidegger: Bit in čas. Ljubljana: Slovenska matica, 1997.

M. Heidegger: Izbrane razprave. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967.

R. Ingarden: Literarna umetnina. Ljubljana: ŠKUC; FF, 1990.

R. Jakobson: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC; FF, 1989.

H. R. Jauß: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: LUD Literatura, 1988.

J. Kos: Metodološki in ideološki pluralizem v sodobni (postmoderni) literarni vedi, Razpotja slovenske literarne vede. Ljubljana: ZRSŠ, 1998.

J. Kos: Očrt literarne teorije 2. Ljubljana: DZS, 1994.

J. Kos: Stari in novi modeli literarne zgodovine. Ljubljana: ZRC SAZU, 2003.

J. Kos: Uvod v metodologijo literarne vede. Primerjalna književnost XI, 1988, št. 1.

J. Lacan: Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1996.

P. de Man: Slepota in uvid. Ljubljana: LUD Literatura, 1997.

T. Moi: Politika spola/teksta. Ljubljana: LUD Literatura, 1999.

Ruski formalisti. Ljubljana: MK, 1984.

Sodobna literarna teorija. Ljubljana: Krtina, 1995.

T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: ZIFF, 2003.

Ukradeni Poe. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1990.

Das Unheimliche. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1994.

S. Žižek: Hegel in označevalec. Ljubljana: DDU Univerzum, 1980.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni ustni izpit. Referat, predstavljen v seminarju, je pogoj za pripustitev k izpitu.

Reference nosilca

Doc. Dr. Aleš Vaupotič je predavatelj književnosti na Fakulteti za humanistiko na Unvierzi v Novi Gorici. Ukvarja se z raziskavami literarnega realizma, teorije novomedijske umetnosti ter s teorijo diskurza. Izbor člankov:

VAUPOTIČ, Aleš. The book and the World Wide Web. Primer. književ., jun. 2012, letn. 35, št. 1, str. 201-211, ilustr. [COBISS.SI-ID 49282658]

VAUPOTIČ, Aleš. Peirceova teorija raziskave kot poetološki model : primer literarnega realizma = Peirce’s theory of inquiry as a poetological model : the case of literary realism. V: ŠKULJ, Jola (ur.), HABJAN, Jernej (ur.). Živo branje : literatura, znanost in humanistika : literature, science and the humanities, (Primerjalna književnost, letn. 35, št. 2). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2012, avg. 2012, letn. 35, št. 2, str. 83-93, 225-236. [COBISS.SI-ID 49711970]

VAUPOTIČ, Aleš. Kdo izbere, kaj bralec bere? Kibertekstualna perspektiva = Who chooses what the reader reads? The cybertextual perspective. V: DOVIĆ, Marijan (ur.), HABJAN, Jernej (ur.), VAUPOTIČ, Aleš (ur.). “Kdo izbere?” : Literatura in literarno posredništvo : Literature and literary mediation, (Primerjalna književnost, letn. 33, št. 2). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, avg. 2010, str. 151-161, 321-331. [COBISS.SI-ID 43258466]

VAUPOTIČ, Aleš. Realism revisited : Dicken’s Hard Times as a narrativized archive. V: MONTANDON, Alain (ur.). Fortunes et infortunes des genres littéraires, (Caietele Echinox, vol. 16). Cluj-Napoca: Université “Babeş-Bolyai”, Le Centre de Recherches sur l’Imaginaire: University Phantasma, The Center for Imagination Studies, 2009, str. 175-185. [COBISS.SI-ID 2190075]

VAUPOTIČ, Aleš. Literarno-estetski doživljaj in novi mediji – prihodnost literature?. Primer. književ., 2007, letn. 30, št. 1, str. 203-216. [COBISS.SI-ID 34809186]

Univerzitetna koda predmeta: 2SL1001

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 9

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 180 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
- predavanja, - vodena diskusija, - vaje, pri katerih študentje na podlagi referatov razpravljajo o prebranih odlomkih iz literarnoteoretskih besedil.