Fakulteta za humanistiko

Slovensko srednjeveško slovstvo in evropski kontekst

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Literarne vede

Cilji in kompetence

Študent spozna specifiko književnosti srednjega veka, ki je bila primarno zavezana krščanskim religioznim in etičnim idealom, in jezikovne prakse te dobe (večjezičnost, značilni idiomi posameznih stanov). Hkrati spoznava strukturo pisemske ustvarjalnosti in recepcije ter kulturno povezanost slovenskega prostora s kulturo evropskega Zahoda ( v času cirilmedotijanske akcije tudi vpliv z Vzhoda).

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet je povezan z vsemi literarnoteoretskimi in literarnozgodovinskimi predmeti, čeprav se srednjeveško slovstvo praviloma obravnava kot nekak corpus separatum. Ustvarjalske in recepcijske strukture oziroma diskurzi, ki so se uveljavili tedaj, so tudi v novem veku še dolgo časa zaznamovali slovstveno življenje. Motivika del, ki so nastala v okviru srednjeveške učene kulture, je prodrla v ljudsko slovstvo, ohranila pa se je do razsvetljenstva (ponovno je njen vpliv oživel v romantiki). Podobe slovenske književnosti vse do 18. stoletja ni mogoče razumeti brez poznavanja dogajanj v srednjem veku in v tem času aktualnih razumevanj. Obravnava srednjeveških tekstov je prav tako vzorčni primer rabe retoričnih (in poetoloških) pravil, kar je pomembno za literarno teorijo.

Vsebina

Slovenska književnost v srednjem veku je nastajala v več jezikih; spomeniki v slovenščini izhajajo predvsem iz sfere laiškim vernikom namenjene kleriške učene kulture (Brižinski spomeniki, Rateški, Stiški, Starogorski rokopis). Širitev pismenskega repertorija v visokem in poznem srednjem veku je potekala predvsem v latinščini in nemščini, ki sta se v cerkvenih in plemiških krogih uveljavili kot knjižna jezika; na to je vplivala vključenost slovenskega prostora v srednjeveško Rimsko cesarstvo. Širše okolje je vsekakor močno vplivalo na podobo književnih snovanj na Slovenskem; zlasti samostani (Žiče, Stična, Jurklošter), v katerih spisov niso samo prepisovali, ampak so v njih nastajala tudi nova, evropsko pomembna dela (ep o Marijinem življenju Filipa Žičkega, Nikolaj Kempf), so bili vseskozi vpeti v kontinentalno kulrurno izmenjavo. Poleg tega je t. i. esencialna vizija sveta, ki je odmevala skozi književnost srednjega veka, le-tej zagotavljala enotnost ali vsaj primerljivost v prostoru krščanskega Zahoda. To pa ne pomeni, da je bilo znanje slovenščine nepotrebno ali nepomembno (ustoličevalni obred na Gosposvetskem polju je vse do izumrtja do 1414 potekal v slovenščini).

Predvideni študijski rezultati

Študent je pregledno seznanjen s književnostjo srednjega veka na Slovenskem in s specifiko njenega raziskovanja. Znane so mu tudi razlike med razmerami in dosežki v slovenskih deželah in drugod.

Temeljna literatura in viri

Grdina, Igor, Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor: Obzorja, 1999

Grafenauer, Ivan, Literarno-zgodovinski spisi, Ljubljana: Slovenska matica, 1980

Curtius, Ernst Robert: Evropska literatura in latinski srednji vek, Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002-

Mikhailov, Nikolai: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine : rokopisna doba slovenskega jezika : (od XIV. stol. do leta 1550), Trst: Mladika: Knjižnica Dušana Černeta, 2001

Faganel,Jože, Dolinar, Darko (ur.),Brižinski spomeniki. Monumenta Frisingensia: znanstvenokritična izdaja, 3., dopolnjena izd., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004.

Načini ocenjevanja

Oddaja in ustna predstavitev raziskovalne naloge pred izpitom, ustni izpit.

Reference nosilca

Prof. ddr. Igor Grdina je redni univerzitetni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino, gostujoči profesor na univerzi na Dunaju (2-krat), predaval tudi na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem (v Kopru), Gradcu, Celovcu, Pragi, Tübingenu; sodeloval na še na simpozijih v Moskvi, Rimu, Szegedu, Kőszegu; avtor 20 knjig z literarnozgodovinskega in zgodovinskega področja.

Univerzitetna koda predmeta: 2SL1009

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje vaje, ki so tematsko povezane s predavanji in konzultacijami, so namenjene ne samo utrjevanju in poglabljanju védenja, ampak tudi uvajanju v samostojno raziskovalno delo. obravnava določenega segmenta problematike srednjeveškega slovstva v obliki razprave in ustne predstavitve rezultatov je koncipirana kot pogoj za pristop k opravljanju izpita.