Fakulteta za humanistiko

Sociologija spolov

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Literarne vede

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je seznaniti slušatelje in slušateljice s sociologijo spolov v zgodovinski, teoretski in metodološki perspektivi. Zgodovinska perspektiva omogoča celovit vpogled v ekonomsko, intelektualno, literarno-umetniško in kulturno pogojenost družbeno sprejemljiv spolnih vlog na Slovenskem in širše v preteklosti in – primerjalno – danes. Branje izbrane literature daje teoretski okvir in analitična orodja za razumevanje strukturnih družbenih determinant, ki so ključne za razumevanje vloge spolov v preteklosti in danes v širšem prostoru Evrope.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Uspešen študij predmeta se po vertikali povezuje s študijem drugih literarnozgodovinskih formacij pri temeljnih predmetih slovenska književnost in se navezuje na prvostopenjski študij v celoti, saj ga osmišlja iz vidika politike spolov.

Vsebina

Sociologija spolov je na začetku najprej umeščena v korpus konceptualizacij spolne razlike in epistemologije. Predstavljeno je zgodovinsko spreminjanje vloge spolov v evropskem prostoru s posebnim poudarkom na zadnjih dveh stoletjih: prizadevanja in boji žensk za pravico do izobrazbe, dela in politične participacije; zaposlenost in delo žensk kot ključni del ekonomskega preživetja družin; mitologije in legende o šibkem spolu kot ekonomsko, socialno in emocionalno nedoletni polovici človeštva ter na drugi strani mitologija močnejšega spola in njegove družbene vloge.

Predvideni študijski rezultati

Izbor študijske literature in način dela na predavanjih ter vajah odpira možnosti za individualne raziskovalne in teoretske projekte slušateljev in slušateljic, ki lahko pomembno prispevajo k bogatitvi še vedno ne dovolj velikega korpusa vednosti o položaju in vlogi ženske na Slovenskem in razumevanju družbenih transformacij v luči politike spolov.

Temeljna literatura in viri

  • Angela Vode, Spol in upor, (Zbrana dela Angele Vode, knj. 1), (Knjižna zbirka Krt, 109). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 1998.

    Značaj in usoda, (Zbrana dela Angele Vode, knj. 2), (Knjižna zbirka Krt, 110). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 1999.

  • Spomin in pozaba, (Zbrana dela Angele Vode, knj. 3), (Knjižna zbirka Krt, 111). 1. izd. Ljubljana: Krtina, 2000.

  • Mirjam Milharčič Hladnik, Šolstvo in učiteljice na Slovenskem, (Zbirka Sophia, 1995, 5). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.

  • Mirjam Milharčič Hladnik, Igor Ž. Žagar, Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. V: Spol: Ž. Ljubljana: KUD France Prešeren: Institutum Studiorum Humanitatis – ISH, 1996.

  • Mirjam Milharčič Hladnik, Historical and narrative perspective of Slovenian women migrants’ experiences: social networking, gender priorities, and questions of identity. V: DRNOVŠEK, Marjan (ur.). Historical and cultural perspectives on Slovenian migration, (Migracije, 14). Ljubljana: ZRC Publishing, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007, str. 113-136.

  • Sabina Ž. Žnidaršič, Ora et labora – in molči ženska!, pregled demografije dežele Kranjske in pridobitnosti žensk v desetletjih 1880-1910. Ljubljana: cf, 2001.

  • Luisa Accati, Pošast in lepotica, Oče in mati v katoliški vzgoji čustev. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001.

  • Ksenija H. Vidmar (ur.), Ženski žanri – spol in množično občinstvo v sodobni kulturi. Ljubljana: Zbirka Dokumenta, ISH, 2001.

  • Virginia Woolf, Tri gvineje. Ljubljana: Lila zbirka, cf, 2001.

  • Virginia Woolf, Lastna soba. Ljubljana: Lila zbirka, cf, 1999.

  • Simone de Beauvoir, Drugi spol, 1. in 2. del. Ljubljana: Delta, 2000.

  • Erna Muser, Vida Zavrl (ured.), FKL Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbruck. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971.

  • Liz Stanley, The Auto/biographical I, The theory and practice of feminist auto/biography. Manchester, New York: Manchester University Press, 1995.

  • Luce Irigaray, Jaz, ti, me, mi. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.

  • Eva D. Bahovec (ured.), Od ženskih študij k feministični teoriji, Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 1993.

  • Mary Molek, Immigrant Woman. Delaware: Dover, 1976.

  • Slavenka Drakulić, Kot da me ni, Ljubljana: Aleph, 2002.

  • Christine de Pizan, Mesto dam, Ljubljana: Delta, 1999.

  • Mary Wollstonecraft, Zagovor pravic ženske, Ljubljana: Krt, 1992.

  • Darja Zaviršek (ur.), Spolno nasilje. Feministične raziskave za socialno delo, Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1996

  • Marta Verginella, Ženska obrobja. Vpis žensk v zgodovino Slovencev. Ljubljana: Delta, 2006.

  • Marta Verginella, Zgodovina žensk ali ženska zgodovina?. In:
  • A. ŽIŽEK (ed.): Ženske skozi zgodovino. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004.

  • KAVČIČ, Silvija. Preživele smo in spominjamo se. Slovenske jetnice v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbruck. Ljubljana: ZAK, 2008.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljen ustni zagovor pisne izpitne naloge; pisna izpitna naloga; aktivna udeležba na predavanjih in vajah (80%).

Reference nosilca

Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem. Po izobrazbi je sociologinja, ki se ukvarja s sociologijo izobraževanja in migracijskimi ter ženskimi študijami. V okviru sociologije se ukvarja s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo ter človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodovinski, sociološki in feministični – ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih avto/biografskih tekstov.

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Historical and narrative perspective of Slovenian women migrants’ experiences : social networking, gender priorities, and questions of identity. V: DRNOVŠEK, Marjan (ur.). Historical and cultural perspectives on Slovenian migration, (Migracije, 14). Ljubljana: ZRC Publishing, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007, str. 113-136. [COBISS.SI-ID 27385389]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Long live America, where women are first!. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MLEKUŽ, Jernej (ur.). Go girls! : when Slovenian women left home, (Migracije, Migrantke, 19, 2). Ljubljana: ZRC Publishing: = Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 109-132. [COBISS.SI-ID 30936621]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Moje misli so bile pri vas doma : poti prehodov v pismih. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), MLEKUŽ, Jernej (ur.). Krila migracij : po meri življenjskih zgodb, (Migracije, Migrantke, 17, 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 23-58, fotogr. [COBISS.SI-ID 29409837]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. From a dollar bill in an envelope to a petition to the White House : the significance of Slovenian migrants for those back home. V: BRUNNBAUER, Ulf (ur.). Transnational societies, transterritorial politics: migrations in the (Post) Yugoslav region : 19th-21st century, (Südosteuropäische Arbeiten, 141). München: R. Oldenbourg, 2009, str. 193-212. [COBISS.SI-ID 30724653]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Koliko mene je v tebi?. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.). In – in : življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 9-14. [COBISS.SI-ID 32719405]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Otroci v migracijskih kontekstih. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.). Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje : kulturnozgodovinski vidik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 7-16. http://isi.zrc-sazu.si/eknjiga/Zitnik-ur-2011.pdf. [COBISS.SI-ID 32782125]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam, Marina Lukšič Hacin. Kulture, civilizacije, nacionalne kulture. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 23-29. [COBISS.SI-ID 32791597]

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Stopinje skozi čas v avto/biografskih zapisih slovenskih migrantk. V: KORON, Alenka (ur.), LEBEN, Andrej (ur.). Avtobiografski diskurz : teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 189-203. [COBISS.SI-ID 32881965]

Univerzitetna koda predmeta: 2SL1026

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja, • vodena diskusija • seminar • seminarske vaje, pri katerih študentje samostojno interpretirajo izbrana besedila, ki jih preberejo doma, sledi razprava med vsemi udeleženci seminarja • predstavitev seminarske naloge in diskusija o njej v seminarju • ogledi izbranih filmov in diskusija