Fakulteta za podiplomski študij

Alpski kras

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Alpski kras je pomemben kot poseben tip krasa, pomemben kot kras, ki predstavlja velik del slovenskega in velik del evropskega krasa in tudi ker gre pri alpskem krasu za intenzivne procese, ki se odvijajo v sedanjosti. Tako je poznavanje alpskega krasa pomembno za poznavanje procesov zakrasevanja na poveršju in v podzemlju, še posebej v povezavi z mladimi ali recentnimi gorotvornimi procesi. Študent laže razume kraške oblike drugod, če pozna njihovo nastajanje in razvoj v sedanjosti. V alpskem krasu so veliki vodonosniki, zelo pomembni viri pitne vode in je zato izredno pomemben vidik zaščite teh voda pred onesnaževanjem. To je še posebej zamotano vprašanje tam, kjer so veliki turistični centri. Tako mora študent poleg podrobnega poznavanja alpskega krasa kot naravnega pojava obvladati tudi ves ta sklop narava – človek – onesnaževanje – varovanje.

Pridobljene kompetence

Poznavanje alpskega krasa kot tipa, to je površja in podzemlja. Poudarek na alpskih jamskih sistemih in teoriji njihovega razvoja. S tem v zvezi je poznavanje razvoja v neogenu (mesinijen), tekom pleistocenskih poledenitev in v kvartarju. Študent je sposoben prepoznavati razvoj alpskih podzemeljskih sistemov na podlagi načrta, geologije, tektonike ter jamskih makro- in mikrooblik.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Osnovne značilnosti alpskega krasa
  • Razvoj alpskih jamskih sistemov
  • Razvejenost in potek alpskih jamskih sistemov
  • Pomen spreminjanja erozijske baze
  • Navpična razvejenost alpskih jamskih sistemov
  • Drugi vidiki razvoja alpskega krasa (hypogene jame, paleokras, mesinski dogodek, poledenitve)
  • Kitzsteinhorn – primer poledenelega krasa

Predvideni študijski rezultati

Predmet ponuja poglobljeno poznavanje nastanka in značilnosti površinskih in podzemnih oblik v alpskem krasu. Študent je sposoben prepoznavati razvoj alpskih podzemeljskih sistemov na podlagi načrta, geologije, tektonike ter jamskih makro- in mikrooblik.

Temeljna literatura in viri

  • Audra Ph., Bini A., Gabrovšek Fr., Häuselmann Ph., Hobléa F., Jeannin P.-Y., Kunaver J., Monbaron M., Šusteršič Fr., Tognini P., Trimmel H. & Wildberger A. 2006 – Cave genesis in the Alps between the Miocene and today: a review. Zeitschrift für Geomorphologie, t. 50, n° 2, p. 153-176.
  • Audra Ph., Mocochain L., Camus H., Gilli É., Clauzon G., Bigot J.-Y. 2004 – The effect of the Messinian Deep Stage on karst development around the French Mediterranean. Geodinamica Acta, vol. 17, n° 6, p. 27-38.
  • Audra Ph., Quinif Y. & Rochette P. 2002 – The genesis of the Tennengebirge karst and caves (Salzburg, Austria). Journal of Cave and Karst Studies, vol. 64, n° 3, p. 153-164.
  • Audra Ph., Bigot J.-Y. & Mocochain L. 2002 -Hypogenic caves in Provence (France). Specific features and sediments. Acta Carsologica, vol. 31, n° 3, p. 33-50.
  • Audra Ph. 2001 – Feichtner cave (Kitzsteinhorn, Salzburg, Austria). A deep cave system developing into calcareous schists in a glacial environment. Acta Carsologica, vol. 30, n° 2, p. 165-174.
  • Ford, D.C., Williams, P., 2007. Karst Hydrogeology and Geomorphology. John Wiley & Sons, Chichester.
  • Palmer, A.N., 2007. Cave geology. Cave Books, Dayton, Ohio.
  • Lecture notes and materials provided by the lecturer.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit (100%) je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja

Reference nosilca

Redni profesor geografije.

Bibliografija:

1. GABROVŠEK F, HÄUSELMANN P., AUDRA P., 2013: “Looping caves” versus “watertable caves”. The role of

base level changes and recharge variations in cave development. Geomorphology, 204, 683-691.

2. TEMOVSKI M. , AUDRA P., MIHEVC A., SPANGENBERG J., POLYAK V. MCINTOSH W., BIGOT J.-Y., 2013:

Hypogenic origin of Cave Provalata, Republic of Macedonia: rare case of successive thermal carbonic and

sulfuric acid speleogenesis. Intern. Journal of Spel., 42, 3, 235-246.

3. AUDRA P., BIGOT J.-Y., CAMUS H., GAUCHON C., WIENIN M. ,2013: La grotte-mine du Piei (Lagnes,

Vaucluse), paléokarst hypogène à remplissage de minerai de fer oxydé. Karstologia, 58, 1-14.

4. AUDRA P., PALMER A. N., 2011: The pattern of caves – Controls of epigenic speleogenesis. Géomorphologie :

relief, processus, environnement, 4, 359-378.

5. AUDRA P., HOBLÉA F., BIGOT J.-Y., NOBÉCOURT J.-C., 2007: The role of condensation-corrosion in thermal

speleogenesis. Study of a hypogenic sulfidic cave in Aix-les-Bains, France. Acta Carsologica, 36,

Univerzitetna koda predmeta: 3KR003

Letnik: 2

Semester: 1

Nosilec predmeta:

  • prof. dr. Philippe Audra

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: angleščina

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminar • vaje in terensko delo