Fakulteta za podiplomski študij

Raba in varovanje kraških vodnih virov

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študent se zaveda pomena kraških vodnih virov za vodooskrbo in velike ranljivosti kraških vodonosnikov. Seznani se s pomenom in značilnostmi hidrogeoloških raziskav, ki so predpogoj za ustrezno izkoriščanja vodnih virov. Spozna osnovne metode za kartiranje ranljivosti in tveganja na onesnaženje. Sposoben je samostojno ovrednotiti, interpretirati in prikazati dobljene rezultate.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

Kraški vodonosniki so zelo pomemben vir za vodooskrbo. Okrog 25 % svetovne populacije pije kraško vodo, nekateri strokovnjaki pa predvidevajo, da bodo do leta 2025 kraški vodonosniki pokrivali kar 80 % potreb po pitni vodi. V Sloveniji je ta delež okrog 50 %. Po drugi strani je kras tudi zelo ranljivo okolje, ki ga ogrožajo različne človekove dejavnosti. Vodni viri se lahko hitro onesnažijo. Voda s površja hitro odteče v podzemlje, kjer se potem hitro pretaka po dobro prepustni mreži kraških kanalov in razpok. Škodljive snovi v vodi se lahko v kratkem času prenesejo na velikih razdaljah in posledica je zmanjšanje kakovosti kraške vode. Del vode pa se v podzemlju dalj časa zadržuje v slabše prepustnih conah in posledica je dolgotrajno onesnaženje. Govorimo o veliki ranljivosti krasa in njegova ustrezna zaščita mora temeljiti na dobrem poznavanju značilnosti krasa in razumevanju zakonitosti njegovega delovanja. Posebne značilnosti krasa in njihovo upoštevanje pri načrtovanju človekovih dejavnosti na krasu predstavljajo za raziskovalce in upravljavce velik izziv. Zato potrebujejo osnovno znanje o kraški hidrologiji, ki pa mora biti ustrezno nadgrajeno.

Predvideni študijski rezultati

Študent spozna različne tipe kraških vodonosnikov, njihove značilnosti in pomen za izrabo. Seznani se z raziskavami za oskrbo z vodo in spozna različne načine zajetja vodnih virov. Seznani se s pojmom ranljivosti vodonosnikov in obravnava različne vire onesnaževanja. Razume splošne značilnosti prenosa škodljivih snovi v kraških vodonosnih sistemih. Faktorje ranljivosti in obremenjenosti poveže v analizo tveganja za onesnaženje vodnih virov. Seznani se z zakonodajo na področju varovanja voda ter spozna trenutno stanje in prognoze za izrabo in varovanje kraških vodnih virov v Sloveniji in po svetu.

Temeljna literatura in viri

  • Bakalowicz, M., 2005: Karst groundwater: a challenge for new resource.- Hydrogeology Journal, 13, 148-160.
  • Drew, D. & H. Hoetzl, (Eds) 1999: Karst Hydrogeology and Human Activities.- A.A. Balkema, 322 pp, Rotterdam, Brookfield
  • Ford, D.C. & P. Williams, 2007. Karst Hydrogeology and Geomorphology. John Wiley & Sons, Chichester, 562 pp
  • Goldscheider, N. & D. Drew, 2007: Methods in Karst Hydrogeology.- International Contributions to Hydrogeology, Taylor & Francis, London, 276 pp.
  • White, W.B., 1988: Geomorphology and hydrology of karst terrains.- Oxford University Press, New York, ix, 464 pp.
  • Zwahlen, F. (Ed.), 2004: COST Action 620 Vulnerability and risk mapping for the protection of carbonate (karst) aquifers. Final report.- European Commission, Directorate-General for Research, 297 pp, Brussels.

Načini ocenjevanja

Ustno izpraševanje 100%.

Reference nosilca

Izr. prof. za področje krasoslovja doc. dr. Metka Petrič.

(Docentka za področje krasoslovja doc. dr. Nataša Ravbar.)

Doc dr. Nataša Ravbar: Bibliografija:

1. KOVAČIČ G., RAVBAR N., 2013: Analysis of human induced changes in a karst landscape : the filling of dolines in the Kras plateau, Slovenia. Science of the total environment, 447, 143-151.

2. RAVBAR N., ENGELHARDT I., GOLDSCHEIDER N., 2011: Anomalous behaviour of specific electrical conductivity at a karst spring induced by variable catchment boundaries : the case of the Podstenjšek spring, Slovenia. Hydrological processes, 25, 13, 2130-2140.

3. VÍAS J., ANDREO NAVARRO B., RAVBAR N., HÖTZL H., 2010: Mapping the vulnerability of groundwater to the contamination of four carbonate aquifers in Europe. Journal of environmental management, 91, 7, 1500-1510.

4. RAVBAR N., GOLDSCHEIDER N., 2009: Comparative application of four methods of groundwater vulnerability mapping in a Slovene karst catchment. Hydrogeology journal, 17, 3, 725-733.

5. ANDREO NAVARRO B., RAVBAR N., VÍAS J., 2009: Source vulnerability mapping in carbonate (karst) aquifers by extension of the COP method : application to pilot sites. Hydrogeology journal, 17, 3, 749-758.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR025

Letnik: 1

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• vsebina predmeta je predstavljena na predavanjih, popestrenih s sodobnimi didaktičnimi prijemi• seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj • študenti sami predstavijo problematiko povezano z njihovo raziskovalno temo, ki jo obiskovalci seminarja skupno analiziramo