Fakulteta za podiplomski študij

Uporaba in varstvo kraških jam

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Znanje o kraških jamah in krasu v celoti se nadgrajuje zasledujoč cilj smiselnega načrtovanja uporabe in varovanja kraških jam. Uvodno se povzame in utrdi znanje o jamskih značilnostih, o vrsti in obliki jam, njihovih oblikovnih, hidroloških, geoloških, mikroklimatskih posebnostih ter vsebini (naplavine, siga) in položaju v vodonosniku, razvoju ter zgodovini uporabe jam in njihovega varovanja. Študent nadgradi znanje v smislu načrtovanja uporabe jam v znanstvenoraziskovalne namene za temeljno spoznavanje krasa in njegovega razvoja (jamski laboratoriji, redno merjenje lastnosti in kakovosti vode, mikroklimatskih kazalcev), uporabe jam pri načrtovanju izkoriščanja vode za oskrbo, uporabe jam v izobraževalne namene (učne poti) in uporabe jam v turistične namene. Znanje se uporabi za varovanje jam kot pomembnega dela naše naravne dediščine, tudi v smislu zakonodaje, pri načrtovanju različnih posegov v kras (gradnja prometnic, večja zemeljska dela, kamnolomi) in pri urejanju jam v turistične namene.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

Uvodna predstavitev

Kraška jama in kraški vodonosnik

  • Jame kot pomemben del naravne in kulturne dediščine
  • Uporaba kraških jam
  • Varstvo kraških jam

Razpoznavanje značilnosti in posebnosti kraških jam

Uporaba kraških jam

  • Zgodovina uporabe
  • V znanstveno raziskovalne namene
  • V izobraževalne namene
  • Pri oskrbi z vodo
  • V turistične namene

Varstvo kraških jam

  • Načini sledenja sprememb zaradi našega vplivanja (merjenje različnih kazalcev, hidrološki, mikroklimatski)
  • Zakonsko varovanje kraških jam
  • Varovanje jam pri različnih posegih
  • Pri njihovem urejanju v turistične namene

Predvideni študijski rezultati

Študent temeljno znanje o kraških jamah, njihovi obliki, vsebini, procesih in dejavnikih, ki jih oblikujejo in njihovem razvoju poveže z vedenjem o vplivih poseganja v jame in turističnega obiskovanja. Spoznanja nadgradi v zmožnost samostojnega in smiselnega načrtovanja varovanja in uporabe kraških jam.

Temeljna literatura in viri

  • Culver, D. C., B. Debevc, M. Knez, G. Kovačič, A. Kranjc, J. Mulec, T. Pipan, M. Prelovšek, N. Ravbar, A. Semeja, T. Slabe, S. Šebela, N. Zupan Hajna (2012): Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu 2, gradnja, turizem, ekologija, varovanje; Karstology and Development Challenges on Karst 2, construction, tourism, ecology, protection.- Založba ZRC, p. 199.
  • Educating for Sustainable Tourism, Proceedings of the International Conference held in Slovenia, September 17-24, 1992, 1992.
  • Gams, I., 2004: Kras v Sloveniji.- Založba ZRC, p.515, Ljubljana.
  • Geotechnical and Environmental Applications of karst Geology and Hydrology. Proceedings of the Eight Multidisciplinary Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts of Karsts, Louisville/Kentucky/1-4 April 2001, Balkema, 2001.
  • Gillieson, D., 1996: Caves: processes, development and management.- Blackwell Publishers, Oxford & Cambridge.
  • Grimes, K.G. & Hamilton-Smith, E. & Spate, A.P: Southeast Karst province of South Australia, Australian Caves & Karst Management Association, 1995.
  • International Symposium on the Exploitation and Protection of Karst and Cave Scenic Tourist resources, Aug. 22-26 1994, 1994.
  • Knez, M. & T. Slabe, 2002: Karstology and the Opening of the Caves during Motorway Construction in the Karst Region of Slovenia.- Implication of Speleological Studies for Karst Subcidence Hazard Assessment, International Journal of Speleology 31, 159-169.
  • Monitoring of Karst caves, 2002: Acta carsologica 31, Ljubljana.
  • Prelovšek, M., N. Zupan Hajna (eds.), 2011: Pressures and Protection of the Underground Karst.- Karst Research Institute ZRC SAZU, p. 194.
  • Use of Modern Technologies in the Development of caves for Tourism, 2002.- 4th International ISCA Congress, Postojna, 21st 27th October 2002, Postojna.
  • Izbrani članki iz ustreznih domačih in tujih strokovnih revij.

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in kratka seminarska naloga. 50/50

Reference nosilca

Redni profesor za področje krasoslovja.

Bibliografija:

http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190515101332-A2912867.html

Univerzitetna koda predmeta: 3KR032

Letnik: 1

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 5 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 5 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • terenska predavanja in raziskave • delo na projektih • predstavitve in razlaga