Fakulteta za podiplomski študij

Siga in njena sestava

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Glavni cilj predmeta je, da študent dobi znanje o sigi in njenem nastanku. Siga je kemična usedlina, ki se izloči iz prenasičene vodne raztopine in je največkrat kalcitne sestave. Študent spozna, da siga ni samo kalcitne sestave. Če se sestava raztopine med rastjo sige spreminja, se posamezne plasti razlikujejo po mineralni sestavi. Študent se mora zavedati, da je oblika sige odvisna od načina dotoka vode, mineralna sestava in barva pa od prisotnosti različnih ionov v raztopini, to je od sestave izvorne kamnine, ki jo prenikajoča voda raztaplja. Spozna način izločanja kalcitnih kristalov v sigi in razloge za rast različno velikih kristalov. Spozna razliko med kalcitom in aragonitom, ki sta polimorfa kalcijevega karbonata, kar pomeni, da imata isto kemično sestavo, vendar drugačno kristalno strukturo in dejavnike, ki vplivajo na to kateri od mineralov se bo v določenem okolju izločal. Tako je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva izločanje aragonita pred kalcitom prisotnost magnezijevih in stroncijevih ionov v raztopini. Spozna se tudi s sadra, ki je tretji najpogostejši mineral v kraških jamah po svetu, v Sloveniji pa ni ravno pogosta.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Minerali v kraških jamah
  • Kalcit
  • Kristalna sestava sige
  • Rekristalizacija sige
  • Aragonit in pogoji v katerih se izloča
  • Sadra
  • Siga iz jam pri nas in svetu

Predvideni študijski rezultati

Študent spozna, da siga ni samo kalcitne sestave, da v jami glede na plasti, ki so v njej in njeni okolici, zaradi prisotnosti živih bitij in različnih raztopin, najdemo različne minerale. Spozna se s kristalnimi lastnostmi sige, izločanjem različnih oblik kalcitnih kristalov v specifičnem okolju, prekristalizacijo kalcitnih kristalov in okolja izločanja aragonita in sadre, ki sta za kalcitom najpogostejša minerala v kraških jamah. S tem pridobijo znanja potrebna za samostojno raziskovalno delo s sigo.

Temeljna literatura in viri

  • Hill, C. & Forti, P., 1986: Cave Minerals of the World., National speleologica society, 1-238, Huntsville.
  • Hill,C. & Forti, P., 1997: Cave Minerals of the World. Second edition. National Speleological Society, Inc., 463 pp, Huntsville.
  • Herlec, U., Stare, F., Jerek, M. & Zupan Hajna, N., 2006: Kristali sadre v preperini oligocenskih klastitov iz jamskih sedimentov v Bohinju. V: Jeršek, M. (ur.). Mineralna bogastva Slovenije, (Scopolia, Supplementum, 3). Prirodoslovni muzej Slovenije, 219-222, Ljubljana.
  • Knez, M. & Zupan, N., 1992: Minerali v slovenskih kraških jamah. 43pp., Postojna.
  • Zupan Hajna, N., 2006: Siga v kraških jamah. V: Jeršek, M. (ur.). Mineralna bogastva Slovenije, (Scopolia, Supplementum, 3). Prirodoslovni muzej Slovenije, 192-, Ljubljana.
  • Zupan Hajna, N., 2006: Sadrini kristali v kraški jami južno od Velenja. V: Jeršek, M. (ur.). Mineralna bogastva Slovenije, (Scopolia, Supplementum, 3). Prirodoslovni muzej Slovenije, 216-218, Ljubljana.
  • Fairchild I.J. & Baker, A., 2012: Speleothem Science: From Process to Past Environments. First Edition, Blackwell Publishing, 416 pp.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na terenskem delu, krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Reference nosilca

Docentka za področje krasoslovja.

Bibliografija:

1. ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., PRUNER P., BOSÁK P., 2010: Palaeomagnetic research on karst sediments in Slovenia. International journal of speleology, 39, 2, 47-60.

2. ZUPAN HAJNA N., 2007: Barka depression, a denuded shaft in the area of Snežnik Mountain, Southwest Slovenia. Journal of caves and karst studies, 69, 2, 266-274.

3. BAIONI D., MURANA A., ZUPAN HAJNA N., 2014: Karstic morphology in northern Sinus Meridiani, Mars. Geosciences Journal.

http://link.springer.com/article/10.1007/s12303-014-0003-0

4. ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., PRUNER P., BOSÁK P., 2008: Palaeomagnetism and magnetostratigraphy of Karst sediments in Slovenia, (Carsologica, 8). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, pp. 266.

5. ZUPAN HAJNA N., 2003: Incomplete solution : weathering of cave walls and the production, transport and deposition of carbonate fines, (Carsologica, [3]). Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: = Karst Research Institute at ZRC SAZU; Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC Publishing, pp. 167.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR037

Letnik: 2

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • individualne konzultacije • terenska predavanja • terenske vaje in izdelava poročila • individualno delo pod vodstvom nosilca predmeta