Fakulteta za znanosti o okolju

Kopenski ekosistemi

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Okolje

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je študente seznaniti z delovanjem kopenskih ekosistemov, z naravnimi in človeškimi vplivi nanje ter s pretokom energije skozi kopenske ekosisteme.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se navezuje in dopolnjuje s predmeti Osnove znanosti o okolju, Ekologija, Okolje in družba, Ekonomika okolja, Varstvo narave ter Kmetijstvo in okolje.

Slušatelji morajo imeti uspešno opravljen izpit iz vsaj enega od navedenih predmetov.

Vsebina

Predmet uvodoma obravnava osnovne strukturne in energijske značilnosti kopenskih ekosistemov, podaja njihovo prostorsko razširjenost in predstavi njihov ekonomski in okoljski pomen za človeka. V nadaljevanju so kopenski ekosistemi obravnavani z vidika ogroženosti njihove biotske komponente zaradi globalnih klimatskih sprememb in zaradi vplivov izkoriščanja njihovih obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov. Predstavljena je problematika trajnosti kopenskih ekosistemov, ki jo ogrožajo različne človekove dejavnosti in pojav invazivnih vrst. Predmet obravnava tudi vpliv urbanizma ter prometne in energetske infrastrukture na posamezne ekosisteme, kakor tudi na fizično in biološko strukturo njihovih življenjskih združb, fragmentacijo habitatov ter ustvarjanje številnih prehodnih (ekotonskih) področji. Posebna pozornost je posvečena obravnavi posebnega tipa ekosistema, ki se pojavlja na obsežnih post-industrijskih področjih razvitega sveta, kakor tudi agrarnemu ekosistemu in življenjskim združbam urbanih in izrazito antropogenih okolji (mestne zelene površine, področja cestnih in železniški koridorjev, letališča, puferske cone, itd.)

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Slušatelji razumejo kompleksnost kopenskih ekosistemov ter njihovo odpornost in dovzetnost za stohastične in antropogene vplive. Sposobni so izvesti terenske vaje z ustreznimi predpripravami in pregledom literature. Izvedejo lahko meritve, analizirajo pridobljene podatke in rezultate predstavijo v tehničnem poročilu na polprofesionalnem nivoju.

Temeljna literatura in viri

  • Herman H. Shugart, 1998. Terrestrial Ecosystems in Changing Environments. Cambridge Studies in Ecology. Cambridge University Press. 537 str.
  • Susan L. Woodward, 2003. Biomes of Earth: Terrestrial, Aquatic, and Human-Dominated. Greenwood Press, London. Str. 1–230 in 237–395.

Načini ocenjevanja

Predavanja (20 %), terenska opazovanja (20 %) in analize vaje (60 %)

Reference nosilca

Doc. dr. Suzana Žižek je habilitirana za področje Varstvo narave in okolja.

Žižek, S., Gombač, M., Švara, T., Pogačnik, M. 2014. Monensin – a review of factors influencing its

presence in the environment and recommendations for safe storage and use of monensin-contaminated manure. Slovenian Veterinary Research 51 (2): 53-63

Koroša, A., Žižek, S., Mali, N. 2014. Možnosti pojavljanja kokcidiostatikov v okolju. Geologija 57 (1): 39-52. doi:10.5474/geologija.2014.005

Žižek, S., Zidar, P. Toxicity of the ionophore antibiotic lasalocid to soil-dwelling invertebrates: Avoidance tests in comparison to classic sublethal tests. 2013. Chemosphere 92(5), 570-575. doi: 10.1016/j.chemosphere.2013.04.007.

Žižek, S., Hrženjak, R., Tavčar-Kalcher, G., Šrimpf, K., Šemrov, N., Zidar, P. 2011. Does monensin in chicken manure from poultry farms pose a threat to soil invertebrates? Chemosphere 83(4), 517-523, doi: 10.1016/j.chemosphere.2010.12.058.

Zidar, P., Žižek, S. 2012. The impact of coccidiostats monensin and lasalocid on Cd and Pb uptake in the isopod Porcellio scaber. Applied soil ecology 55, 36-43.

Univerzitetna koda predmeta: 1OK035

Letnik: 2

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 3

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 15 ur
  • Samostojno delo: 45 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski/angleški

Metode poučevanja in učenja:
* predavanja * terenska opazovanja in analize * vaje