Poslovno-tehniška fakulteta

Gospodarski inženiring II. stopnja

Biti gospodarski inženir pomeni biti na stičišču tehnologije in podjetništva. Pomeni slediti hitremu tehnološkemu razvoju in s svojimi ekonomskimi in organizacijskimi znanji prenašati novosti v prakso, tako da podjetje posluje še bolj uspešno.

Študijski program: Študijski program druge stopnje Gospodarski inženiring
Študijsko področje: proizvodne tehnologije, poslovne in upravne vede
Šifra programa: 2GI01
Stopnja programa: 2. stopnja magistrski
Ime listine: magistrska diploma
Strokovni naziv: magister gospodarski inženir/magistrica gospodarska inženirka
Okrajšava naziva: mag.gosp.inž.
Zaključni izpit: ne
Dekanja: prof. dr. Tanja Urbančič
ECTS koordinator: prof. dr. Iztok Arčon

Glede na močno aktualnost področja gospodarskega inženiringa v Evropi in svetu smo visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Gospodarski inženiring nadgradili s študijskim programom druge stopnje, s katerim tvorita vsebinsko celoto. Zelo primeren pa je tudi za diplomante različnih tehniških študijev, ki želijo razširiti svoj strokovni profil.

Na fakulteti izvajamo individualno svetovanje in usmerjanje v zvezi s študijem v vseh ključnih fazah – pred vpisom, ob izbiri predmetov, pa tudi ob iskanju zaposlitve.

Opis programa

Program študija je interdisciplinaren in raziskovalno usmerjen.Povezuje področja ekonomskih in organizacijskih ved, sodobnih tehnologij, informacijskih znanosti in znanosti o okolju.

Program obsega obvezne predmete, obvezne izbirne predmete, izbirne predmete, skupinski in individualni projekt ter magistrsko nalogo.

Študent v času študija opravi pet obveznih predmetov. Ti podajo znanje za poglobljeno razumevanje na področjih, bistvenih za interdisciplinarni profil strokovnjaka gospodarskega inženiringa: sodobne tehnologije s poudarkom na informacijskih tehnologijah, ekonomika in strateški management. Obvezni sestavini programa sta tudi Projekt 1 (skupinski) in Projekt 2 (individualni raziskovalni). Študent izbere dva izmed obveznih izbirnih predmetov (po 9 ECTS točk), ki omogočajo študentu, da poglobi znanje na izbranih tehnoloških, informacijskih ali družboslovnih področjih. Svoj profil še bolj specifično oblikuje z izborom treh izmed ostalih izbirnih predmetov (po 6 ECTS točk). Predmetnik predvideva, da študent v 1.letniku izbere en obvezen izbirni predmet in dva splošno izbirna predmeta, v 2.letniku pa en obvezen izbirni predmet in en splošno izbirni predmet.

Večina predmetov vključuje tudi praktične vaje ali seminarje.

Podrobnejši opis programa

Vpisni pogoji

V prvi letnik druge stopnje študijskega programa Gospodarski inženiring se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje s področja tehnike, gospodarskega inženiringa, naravoslovja, ekonomije ali organizacije v obsegu vsaj 180 KT. Vpiše se lahko tudi, kdor je končal katerikoli akreditirani visokošolski strokovni program (nebolonjski) s področja tehnike, gospodarskega inženiringa, naravoslovja, ekonomije ali organizacije v obsegu vsaj 180 KT.

Diplomanti študijskih programov prve stopnje v obsegu 180 KT ali triletnih visokošolskih strokovnih (nebolonjskih) študijskih programov z drugih področij naslovijo vloge na Komisijo za študijske zadeve Poslovno-tehniške fakultete.

Diplomantom specializacije z inženirskih področij, ki se vpišejo v drugi letnik, se določi obveznosti do 30 KT, tako da se s pridobitvijo strokovnega naslova mag. stroke pridobi tudi kompetence tega profila.

Kdor je končal dodiplomski študijski program prve stopnje v obsegu 240 KT ali vsaj štiriletni dodiplomski študijski program s področij tehnike ali gospodarskega inženiringa, se lahko vpiše v drugi letnik druge stopnje in se mu prizna obveznosti v obsegu 60 KT.

Drugi kandidati, ki so v času dodiplomskega študija pridobili več kot 180 KT na področjih naravoslovja, ekonomije, logistike ali organizacije, se lahko vpišejo v prvi letnik. Ti kandidati lahko prosijo za priznanje posameznih izpitov, tako da naslovijo vlogo na Komisijo za študijske zadeve, ki bo obravnavala vsak primer posebej in določila količino priznanih obveznosti študija druge stopnje v maksimalnem obsegu 60 KT. Priznane obveznosti potrjuje Senat fakultete.

Komisija za študijske zadeve vloge obravnava individualno. O konkretnem primeru odloči na podlagi dokumentacije o obsegu, vsebini, zahtevnosti in aktualnosti kandidatovih pridobljenih kompetenc. Pri tem upošteva mnenje strokovnjakov za posamezna področja, lahko pa kandidata tudi povabi na razgovor. Na tej podlagi se določi priznane kompetence z višino ECTS točk in preostale obveznosti kandidata, lahko pa tudi zahteva preverjanje in ocenjevanje predhodno pridobljenih znanj.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih razvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena opravljeih izpitov 60% in ocena diplomskega dela pa 40%).

Temeljni cilji študija

Profil strokovnjaka, ki konča ta študij, je izrazito multidisciplinarnega in interdisciplinarnega značaja. Namenjen je tistim delovnim mestom, ki ne zahtevajo ozkega in izrazito specifičnega tehničnega znanja, pač pa široko tehnično razgledanost, dopolnjeno z znanji ekonomskih in organizacijskih ved. Zato so to strokovnjaki, ki so namenjeni integraciji različnih bolj ali manj ozko specializiranih delovnih skupin ali posameznikov v delujočo celoto, kar je sposobnost, ki se pričakuje od vodij projektov, delovnih skupin in proizvodnje. Kadar taki strokovnjaki niso v vlogi vodje skupin, pa delujejo kot povezovalni dejavnik med strokovnjaki različnih strok ter skrbijo za učinkovito prepoznavanje in reševanje problemov v različnih tudi zahtevnejših delovnih okoljih.

Možnosti nadaljevanja študija

Po zaključenem magistrskem študiju imajo kandidati možnost nadaljevanja študija na študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, skladno z vpisnimi pogoji za posamezni program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Pri projektih je ob pisnem izdelku zahtevana tudi javna predstavitev rezultatov. Študent zaključi študij z zagovorom magistrske naloge pred tričlansko komisijo.

Magistrsko delo

Poseben poudarek je na magistrskem delu, ki je samostojno strokovno delo, s katerim diplomant dokaže, da sistematično uporablja pridobljena znanja za reševanje zahtevnih nalog s področja gospodarskega inženiringa. V magistrskem delu študent razišče in reši konkretno nalogo, temo magistrskega dela pa na pisno podan predlog predhodno odobri senat fakultete. Ta določi mentorja in komisijo. Kandidat po izdelani magistrski nalogi delo javno zagovarja pred komisijo. Natančen postopek je predviden s predpisom o magistriranju.

Predmetnik

1. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Ekonomika za inženirje 300 12
Izbrana poglavja iz uporabne matematike 150 6
Projekt 1 225 9
Uvod v sodobne tehnološke sisteme 300 12
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Delavnica iz poslovnega komuniciranja 150 6
Industrijsko oblikovanje 150 6
Inovacije in intelektualna lastnina 150 6
Odkrivanje zakonitosti v podatkih 150 6
Poslovna angleščina 150 6
Proizvodni informacijski sistemi 150 6
Sodobne merilne tehnike 225 9
Sodobni materiali 150 6
Upravljanje znanja 150 6
Obvezno izbirni Ure ECTS
Avtomatsko vodenje sistemov 225 9
Informacijski sistemi in odprta koda 225 9
Merilne tehnike 225 9
Metode in sistemi za podporo odločanja 225 9
Optimiranje virov in procesov 225 9
Robotika 225 9

2. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Izbrana poglavja iz informacijskih tehnologij 225 9
Magistrsko delo - 15
Projekt 2 - individualno raziskovalno delo 300 12
Strateško vodenje podjetja 225 9
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Delavnica iz poslovnega komuniciranja 150 6
Industrijsko oblikovanje 150 6
Inovacije in intelektualna lastnina 150 6
Odkrivanje zakonitosti v podatkih 150 6
Plazemske tehnologije 150 6
Poslovna angleščina 150 6
Proizvodni informacijski sistemi 150 6
Sodobni materiali 150 6
Upravljanje znanja 150 6
Obvezno izbirni Ure ECTS
Avtomatsko vodenje sistemov 225 9
Informacijski sistemi in odprta koda 225 9
Merilne tehnike 225 9
Metode in sistemi za podporo odločanja 225 9
Optimiranje virov in procesov 225 9
Robotika 225 9