Center za raziskave atmosfere

Atmosferski observatorij Otlica

Observatorij je del Virtualnega Alpskega Observatorija (VAO) - mreže evropskih visokogorskih okoljskih in atmosferskih observatorijev, katere cilj je združiti opazovanje, razumevanje in napovedovanje atmosferskih in okoljskih pojavov na celotnem področju Alp in razvijati skupno raziskovalno infrastrukturo.

Virtualni Alpski Observatorij deluje od leta 2012 dalje in združuje osem observatorijev iz Avstrije, Gruzije, Francije, Italije, Nemčije, Norveške, Slovenije in Švice.

Meteorološke in okoljske meritve

Observatorij na Otlici je vključen v državno mrežo ekoloških postaj, ki deluje pod okriljem Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), s katero Center za raziskave atmosfere tesno sodeluje. Observatorij služi kot testna postaja za uporabo novih tehnologij. Na njem nepretrgano potekajo nekatere standardne ekološke in meteorološke meritve, ki se uporabljajo tako v raziskovalne kot v pedagoške namene, kot so meritve vetra, padavin, temperature, tlaka, relativne vlage in sončne osvetljenosti.

Pogled z Otlice (45.93N, 13.91E, 965m n.m.) proti jugu (Kras, Tržaški zaliv)

Pogled z Dolenja pri Ajdovščini (45.87N, 13.90E, 83 m.n.m.) proti Otlici

Raziskave stratosfere

V sodelovanju s Centrom za opazovanje Zemlje (EOC) pri Nemški vesoljski agenciji (DLR), observatorij Otlica sodeluje v mreži za detekcijo mezosferskih sprememb (NDMC), ki raziskuje področje mesopause (80-100 km) s ciljem zgodnjega odkrivanja podnebnih sprememb. NDMC je povezan s programom Global Atmosphere Watch pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) ter z Mrežo za odkrivanje sprememb atmosferske kompozicije (NDACC).

Znanstveni cilji mreže NDMC so:

  • Identifikacija in kvantifikacija podnebnih sprememb z monitoringom ključnih stratosferskih parametrov, kot so temperature v mezopavzi ter svetlost stratosferskih zasijev.
  • Identifikacija in kvantifikacija variabilnosti stratosferskih parametrov na različnih časovnih skalah
  • Meritve sončne aktivnsti na vseh časovnih skalah (“vesoljsko vreme”)
  • Odgovoriti na vprašanja povezana z atmosfersko dinamiko na različnih časovnih skalah, še posebej variabilnost periodičnih in kvazi-periodičnih procesov

Na observatoriju Otlica trenutno deluje eden izmed infrardečih P spektrometrov (GRIPS), ki je del mreže NDMC.


Slika ISS, luči na Zemlji in ionosferskega zasija, United States National Aeronautics and Space Administration, Photo ID ISS028-E-050185 (prost dostop).

Meritve svetlobnega onesnaženja

Svetlobno onesnaženje je posledica pretirane uporabe svetil v nočnem času (še posebej takih, ki svetijo tudi v nebo), ki negativno vpliva na naraven cikel dneva in noči v biološkem smislu in otežuje opazovanja nočnega neba. Observatorij na Otlici je ena izmed merskih lokacij za projekt STARS4ALL. Na Otlici je nameščen TESS-V1 fotometer, ki ga je prispevala Universidad Complutense de Madrid.

Svetlost nočnega neba merimo v zenitu, izražamo pa ga z astronomsko magnitudi, logaritemsko mero za svetlost objekta na nebu v vidnem delu spektra. Večja vrednost magnitude pomeni manj svetel izvor, v našem primeru torej temnejše nebo. Za primerjavo, magnituda planeta Saturn je 0 in magnituda najbližje zvezde Proxima Centauri je 11. V diagramu magnitudTESS, ima Otlica št. 35 in je označena s svetlo zeleno barvo.

Lidarske meritve

Transport in sestavo aerosolov v troposeri in druge atmosferske lastnosti, kot so gibanja zračnih mas, je mogoče proučevati na daljavo z lidarskimi sistemi, ki merijo različne vrste povratnega sipanja kratkih laserskih pulzov na aerosolih in molekulah atmosferskih plinov. Na Otlici je nameščen Mie lidarski sistem, ki deluje pri valovni dolžini 1064nm in omogoča 3D pregledovanje neba nad Vipavsko dolino, Krasom in Tržaškim zalivom.


Primer časovnega pregledovanja atmosfere z uporabo Mie lidarskega sistema, ki kaže razvoj atmosferskih struktur do višine 10km nad površjem.