Fakulteta za humanistiko

Kulturna dediščina v historični perspektivi

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

  • Študente seznaniti z vsebinami, s katerimi bodo poglobili znanja o spominskih študijah in odnosu med zgodovino ter spominom.
  • Študentje bodo skozi zgodovino prepoznavali temeljne mehanizme oblikovanjain pomena kulturne dediščine; gre za splet posameznosti in splošnosti, lokalnih in nacionalnih elementov, ki tvorijo dediščino naroda.
  • Študentje bodo prepoznavali in razumevali odnos do preteklega časa, dojemanja sprememb in novih družbenih tokov, v odnosu do preteklosti in vrednotenja stvarne in nestvarne dediščine v času.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Vsebina

Glavni cilj predmeta je, da študentje razumejo vlogo kulturne dediščine pri identifikaciji in rekonstrukciji lokalne in posledično nacionalne identitete v sodobnem globalnem svetu. Obenem se bodo seznanili tudi z različnimi odnosi oblasti in prebivalstva do podedovane dediščine v različnih družbeno–političnih sistemih in varstveno zakonodajo, s katero je državna politika vzpodbujala/zavirala njeno ohranjanje in varovanje.

V prvem delu predavanj se bodo študentje seznanili z različnimi razlagami pojma dediščina in njeno vlogo pri identifikaciji in rekonstrukciji identitete. Poudarek bo namenjen razumevanju različnih obdobji valorizacije dediščine in njeni funkciji danes.

V posebnem sklopu se bo analiziralo muzeje kot nosilce kulturne dediščine in spoznavanje praks ohranjanja dediščine danes. Seminarske vaje in terensko del obo ciljajo k temu, da študentje razumejo, da dediščina, ki se je ustalila v življenju neke skupnosti s prenašanjem iz roda v rod, ni le zgodovinska, temveč tudi razvojna kategorija pri oblikovanju vizije in strategije za prihodnost.

V drugem delu predavanj se bodo seznanili z varstveno zakonodajo, ki opredeljuje različne načine varstva dediščine. Spoznali bodo naloge in ukrepe različnih institucij, ki raziskujejo, zbirajo, ohranjanjo, varujejo in restavrirajo določene elemente dediščine (muzeji, arhivi, zavod za ohranjanje kulturne dediščine, raziskovalnimi inštituti …).

Predvideni študijski rezultati

  • Študentje bodo usposobljeni za razpoznavanje kulturnozgodovinskih in splošno družbenih problemov, ki jih bodo reševali s pomočjo postopkov in procesov ter preko kritične in samokritične presoje.
  • S preučevanjem raznolikih spominov na historične dogodke bodo spoznavali odnos med individualnim ter kolektivnim odnosom do preteklosti.
  • Študentje bodo vrednotili dogajanja v preteklosti in oblikovali oseben pristop k obravnavanju predlaganih tem.

Temeljna literatura in viri

- B. Kirshenblatt-Gimblett, Destination Culture. Tourism, Museums and Heritage. University of California Press, London, 1998.

- P. C. Salzmann, Understanding Culture. An Introduction to Anthropological Theory. Waveland Press, Long Grove, 2001.

- Walsh, K. The representation of the past: museums and heritage in the postmodern world. Routledge, London, New York, 2001.

- Benedict Anderson, Zamišljene skupnosti, Studia Humanitatis, 1998

- E. J. Hobsbawm , T. O. Ranger, The invention of tradition, Cambridge Univ.Press, 1983

- Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Ljubljana 1992.

- Exhibiting Europe. The Development of European narratives in collections, museums and exhibitions, (Ed.), Cultural Unbound Special Edition, Berghahn Books, 2012;

- Eržen, Gradišnik, Valentinčič, Interpretacije dediščine, Slovensko etnološko društvo, Ljubljana 2014

- Jezernik, Kulturna dediščina in identiteta, Založba FF, Ljubljana 2010

- V. Perko, Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa, Kinetik, Ljubljana 2014

- EMEE Project, Museum kit manuals, Toolkit n. 2, 2014

- http://www.museums-exhibiting-europe.de/toolkit-manuals-activity-8/

- J. R. Gillis, Commemorations. The Politics of National Identity, New Jersey Princeton, 1994

Glede na predavane sklope bodo študenje na predavanjih dobili gradivo in članke, ki jih bodo morali do izpita predelati.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga s prezentacijo in ustni izpit.

Reference nosilca

Nosilka predmeta je habilitirana v naziv docentke za področje kulturne zgodovine.

Doc. Dr. Kaja Širok (št. 32751) , je direktorica Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije, ter raziskovalka zgodovine obmejnega prostora. Ukvarja se z vprašanji odnosa med zgodovino in spominom, dominantnimi historičnimi naracijami ter osebnimi izkušnjami posameznika, s posebnim poudarkom na vprašanji dojemanja preteklih dogodkov v odnosu do današnega časa. Osredotoča se na teme nacionalizmov, muzejskih naracij, spominskih študij in različnih interpretacij o preteklosti.

Kaja Širok, PhD, works as the director of the National Museum of Contemporary History. Her research focuses on border regions, in connection to national historical narratives and memory studies inside the issues of identity formation, commemoriation, contested memories, (re)interpretations of history.

ŠIROK, Kaja. Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi, (Zbirka Kulturni spomin, knj. 2). Ljubljana: Založba ZRC, 2012.

GRABAR, Nika, ŠIROK, Kaja, VOVK, Martina. Parlament – tri zgodbe : arhitektura, umetnost, spomin. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2012.

ŠIROK, Kaja, PURG, Urška. (Re)interpretacije dediščine muzejskih zbirk : oblikovanje podob preteklosti v evropskem kontekstu. V: DOLŽAN ERŽEN, Tatjana (ur.), SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), VALENTINČIČ FURLAN, Nadja (ur.). Interpretacije dediščine, (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 48). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2014, str. 128-137, 279-280.

ŠIROK, Kaja: Museums Exibiting Europe (EMEE); Toolkit n.2

http://www.museums-exhibiting-europe.de/toolkit-manuals-activity-8/

ŠIROK, Kaja. Tujerodec : italijanska koncentracijska taborišča med spominom in pozabo. V: TOFFOLO, Davide. Italijanska zima. 1. izd. Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,

ŠIROK, Kaja. Kolektivni spomin, pričevalec in zgodovina : diskurzivne konstrukcije preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 1/2, str. 137-150.

ŠIROK, Kaja. Identitete, zgodovina in dediščina prostora – prakse spominjanja in komemoracije na Goriškem v XX. stoletju. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 4, str. 631-646,

ŠIROK, Kaja. Spomin in pozaba na obmejnem območju : predstave o goriški preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2010, letn. 18, št. 1/2, str. 337-358

ŠIROK, Kaja. Okus spomina : refleksija na obdobje Zavezniške vojaške uprave v življenjskih zgodbah pričevalcev. V: ŠUŠTAR, Branko (ur.), HAKL SAJE, Maja (ur.). Zgodovina je slastna : kulturna zgodovina hrane. 100 let začetka prve svetovne vojne : programska knjižica. Ljubljana: ZZDS, 2014, str. 21.

ŠIROK, Kaja. Gradnja zgodovine, ustvarjanje spomina : vojni spomeniki v vojnah spomina = Building history, creating memory : war memorials in memory wars. V: HUREMOVIČ, Tina (ur.). Disonantna dediščina 20. stoletja = Dissonant heritage of the 20th century. [Ljubljana]: Forum slovanskih kultur: = Forum of Slavic Cultures, 2013, str. 34-35

ŠIROK, Kaja. Which history? Whose memory? : the power of memory in borderland identity making. V: The wages of nationhood : conflicts, compromises and costs : convention papers. [New York: Columbia University Press], 2012,

ŠIROK, Kaja. Commemoration and remembrance practices in Slovenia : adoption of Holocaust Remembrance Day and its discursive formation in everyday Slovene media. V: The holocaust in Yugoslavia : history, memory and culture – a reappraisal. [Jerusalem]: Yad Vashem, [2013],

(..)

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ009

Letnik: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 60 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
sprotno prebiranje razpisane literature, študentske seminarskega predstavitve prebranega, raziskovalno delo na konkretnih problemih.