Fakulteta za humanistiko

Kultura fevdalne družbe

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Glavni cilj predmeta je seznanitev študentov s temeljnimi zgodovinskimi procesi in dogajanji v evropskem in slovenskem prostoru zgodnjega od srednjega veka do konca 18. stoletja. S širokim pojmom kulture fevdalizma je mogoče vsaj v segmentih zajeti materialno in duhovno kulturo različnih plasti prebivalstva (od t. i. »elitne« do ljudske kulture), umeščeno v širši kontekst politične zgodovine ter idejnih in kulturnih tokov.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se v študijskem poteku po vertikali povezuje z znanji, pridobljenimi pri predmetih Kulturna zgodovina slovenskega prostora in Politična zgodovina habsburške monarhije, po horizontali pa na znanje, pridobljeno pri predmetih Gospodarska zgodovina, Pravna zgodovina, Agrarna zgodovina ter Kultura regij in obmejnih prostorov.

Vsebina

Pozornost bo usmerjena na raznolikost in komplementarnost evropskih regij (Zahodna, Srednja, Vzhodna, Jugovzhodna Evropa, Mediteran) s ciljem preseči pretežno zahodnoevropski koncept evropskega fevdalizma in opozoriti na povezanost Evrope z drugimi kulturno-civilizacijskimi krogi. Dobršen del predavanj in seminarskega dela študentov bo v tem kontekstu namenjen obravnavanju slovenskega prostora in njegove soseščine.

Posebna pozornost se namenja tematizaciji procesov, ki se raztezajo skozi več stoletij in presegajo meje posameznih držav (zlasti zgodnji kapitalizem).

Posebna pozornost se namenja vprašanju kontinuitete z antiko (na primeru Bizantinskega cesarstva in povsem drugačnega stanja v Zahodni Evropi), razmerju med posvetno in cerkveno oziroma papeško oblastjo, ki je specifično na evropskem Zahodu ter večsrediščnosti evropske civilizacijske stvarnosti, ter razmerju do drugih civilizacijskih krogov, zlasti do islamskega, ki je prav tako dedič rimske civilizacije in antične tradicije. Pri tem se izogiba enostranskemu poudarjanju konfrontacij (križarske vojne); predmet ob njih predstavlja tudi svet sodelovanja (zlasti gospodarskega).

Poseben poudarek je dan predstavitvi delovanja fevdalnega reda in njegovih treh stanov v različnih zgodovinskih obdobjih srednjega in zgodnjega novega veka.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji osvojijo in razumejo temeljne pojme in predstave sveta, ki prisega na tridelni stanovski red. Pri tem se seznanijo z različnimi oblikami javnega življenja, ki so jih ljudje dolgo časa imeli za samoumevne. S tem se izpolnjuje poslanstvo zgodovine kot vede, ki ljudi seznanja z različnimi oblikami in strukturami življenja ter različnimi pojmovanji normalnosti in običajnosti.

Temeljna literatura in viri

  • M. Keen, Srednjeveška Evropa. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.
  • Zgodovina Slovencev. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.
  • Svetovna zgodovina. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976.
  • P. Anderson, Rodovniki absolutistične države. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1992.
  • F. Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. – XVIII. Stoletje. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1988.
  • J. Le Goff, Za drugačen srednji vek. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1985.
  • E. R. Wolf, Evropa in ljudstva brez zgodovine I–II. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998.
  • P. Štih, V. Simoniti. Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Mohorjeva družba, Ljubljana, 1995
  • I. Grdina, Proti nezgodovini, Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, Ljubljana 2014.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga (30%). Ustni izpit (70%). Seminarska naloga je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Reference nosilca

Prof. ddr. Igor Grdina je redni profesor za kulturno zgodovino in slovensko literaturo. Bil je gostujoči profesor na dunajski univerzi (2 semestra – slavistika, vzhodnoevropska zgodovina); predaval je tudi na univerzah v Tübingenu, Gradcu, Celovcu, Mariboru in v Kopru. Z referati se je udeležil znanstvenih številnih znanstvenih srečanj v Sloveniji, Regensburgu, Moskvi, Kőszegu, Szegedu, Rimu in Pragi).

Bibliografija obsega več kot 1300 enot, od tega je 25 samostojnih znanstvenih monografij (s področja humanistike).

Izbrana bibliografija

  • Grdina, I. Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Obzorja, 1999.
  • Grdina, I.. Od rodoljuba z dežele do meščana, (Studia humanitatis, Apes, 13). Studia humanitatis, 1999.
  • Grdina, I. Ipavci : zgodovina slovenske meščanske dinastije. ZRC SAZU, 2001.
  • Grdina, I. Vladarji, lakaji, bohemi, (Studia humanitatis, Apes, 13 bis). Studia humanitatis, 2001.
  • Grdina, I. Poti v zgodovino. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.
  • Grdina, I. Slovenci med tradicijo in perspektivo : politični mozaik 1860-1918. Študentska založba, 2003.
  • Grdina, I. Preroki, doktrinarji, epigoni : idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. ICK, 2005.
  • Grdina, I. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe : kulturnozgodovinske študije. ZRC SAZU, 2006.
  • Grdina, I., Erjavec, T., Bojadžiev, D., Ogrin, M. (ur.). Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia. ZRC SAZU, 2007.
  • Grdina, I. Moč umetnosti in sila politike. ICK, 2007.
  • Grdina, I., Ura kirasirjev: tri študije o Stendhalovi umetnosti romana (Zbirka Zbiralnik, 19). Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2013.
  • Grdina, I., Iz biedermeierskega albuma, (Zbirka Zbiralnik, 22). Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2014.
  • Grdina, I., Muze in pepel: tri študije o vojnem ustvarjanju (Zbirka Zbiralnik, 23). ICK – Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2014.

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ023

Letnik: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
predavanja. vodena diskusija (hevristični dialog). predstavitev seminarske naloge in diskusija o njej v seminarju.