Fakulteta za humanistiko

Agrarna zgodovina

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je spoznavanje tipičnih in relevantnih virov, kot so urbarji, katastri, deželske deske, zemljiške knjige, statistične publikacije in usposabljanje za samostojno raziskovalno delo. Zato je posebno poudarjeno seminarsko delo.

Slušatelji si pridobijo znanje o različnih obdobjih in običajnem stanju v njih, ki je ključnega pomena za razumevanje tradicionalne ljudske kulture na podeželju.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se po vertikali povezuje z znanji, ki jih študentje pridobijo s predmeti Gospodarska zgodovina, Kulturna zgodovina slovenskega prostora in Kultura fevdalne dobe, saj tudi ti tematizirajo vlogo kmeta v družbenem prostoru. Po horizontali se povezuje z vsemi predmeti, saj je agrarna produkcija stalnica vseh zgodovinskih obdobij.

Vsebina

Namen Agrarne zgodovine je prikazati pomen povezanosti z zemljo v vseh zgodovinskih obdobjih. Izpostavljene bodo zlasti razlike v organizaciji in tehniki agrara, predvsem v evropskem prostoru, in njuno odražanje v kulturi različnih epoh. Ob opozorilih na oblike in pomen modernizacije bo poudarek na upadanju deleža kmetijstva v narodnem dohodku posameznih držav.

Predmet prav tako obravnava vlogo kmetov kot večinskih producentov v predmoderni Evropi ter manjšinskih v moderni Evropi ter njihovo vlogo na trgu. Ker je omejevanje le-te večkrat sprožilo uporniška gibanja – zlasti v poznem srednjem in zgodnjem novem veku –, je pozornost usmerjena tudi k odnosu ljudi, ki se primarno ukvarjajo z agrarno produkcijo, do drugih družbenih slojev. Posebna pozornost se namenja imaginariju kmečkega prebivalstva v različnih obdobjih. Čeprav so slednjega v obdobju modernizacija pretežno opisovali kot statičnega, je v predstavah kmečkega prebivalstva o svetu mogoče zaznati tudi dinamične prvine.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji osvojijo temeljne pojme agrarnega gospodarstva, ki je pomembno tudi za razumevanje ekoloških konceptov razvoja. Prav tako se teoretično in praktično seznanijo z načinom dela s tipičnimi viri, pa tudi historičnih specialnih kart (npr. z gozdarskimi načrti). Slušatelji razumejo povezanost različnih vej gospodarstva (trgovina, predelovalna industrija) z agrarno produkcijo.

Temeljna literatura in viri

  • Specialno arhivsko gradivo javnega značaja.
  • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog I., Agrarno gospodarstvo, Traditiones, Ljubljana 1970; II. Zv. Družbena razmerja in gibanja, Traditiones, Ljubljana, 1981.
  • M. Britovšek, Razkroj agrarne fevdalne strukture na Slovenskem. Slovenska matica, Ljubljana, 1964.
  • D. Darovec, Davki nam pijejo kri: gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike. ZRS RS Koper, Društvo za zgodovino Južne Primorske, Koper, 2004.
  • R. Sandgruber, Oesterreichische Agrarstatistik 1750 – 1918. Munchen/ Oldenbourg, München, 1978.
  • Ž. Lazarevič, Kmečki dolgovi na Slovenskem. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1994.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit.

Reference nosilca

Dr. Stane Granda je redni profesor in znanstveni svetnik.

Granda Stane: Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana 1994

Granda Stane: Novomeški kapitelj v obdobju med obnovitvijo in začetkom II. svetovne vojne. 105-139. Granda Stanko (ur.): 500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Novo Mesto 1997

Granda Stane: Usoda nekdanje freisinške posesti na Dolenjskem. V: Bizjak Matjaž (ur.): Blaznikov zbornik : In memoriam Pavle Blaznik. Ljubljana-Škofja Loka 2005, str. 193-202 in 217-228

Granda Stane: Kmečki upori proti Francozom v luči Grafenauerjeve tipologije kmečkih uporov na Slovenskem. V: Šterbenc Svetina Barbara (ur. et al.): Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc. Ljubljana 2012, str. 153-165

Granda Stane: Transformacija zemljiškega gospostva v kapitalistično veleposest. V: Mihelič Darja (ur.): Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljana 2014, str. 255-273

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ026

Letnik: 3

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
predavanja. vodena diskusija. predstavitev seminarske naloge in diskusija o njej. delo z vidi pod mentorskim vodstvom.