Fakulteta za humanistiko

Spomin in zgodovina

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

  • Študente seznaniti z vsebinami, s katerimi bodo poglobili znanja o spominskih študijah in odnosu med zgodovino ter spominom.
  • Študentje bodo skozi zgodovino prepoznavali temeljne mehanizme oblikovanja modernega spomina; gre za splet posameznosti in splošnosti, konkretnega in abstraktnega.
  • Študentje bodo prepoznavali in razumevali odnos do preteklega časa, dojemanja sprememb in novih družbenih tokov.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Vsebina

Predmet obravnava kompleksen odnos med zgodovino in spominskimi študijami ter seznanja študentje s sodobnimi teorijami spomina. Osredotoča se na raznovrstne oblike spominskih praks (uradne, kolektivne, individualne, marginaliziranih… ) ter njihovo razumevanje v času. Opozarja posebej na nasprotja med kulturami spomina in vlogo zgodovinskih reprezentacij v predelavi spomina in bojih za interpretacije preteklosti.

Spominske prakse bodo predstavljene znotraj izbranih zgodovinskih dogodkov ter, glede na vire in metodologije dela, tudi s študenti analizirane. Naracije o dogodkih XX stoletja in večplastne interpretacije o spominu in pozabi bodo obravanvane skozi dela teoretikov spominskih študij in različnih šol, ki reflektirajo odnos med spominom in zgodovino.

Predvideni študijski rezultati

  • Študentje bodo usposobljeni za razpoznavanje kulturnozgodovinskih in splošno družbenih problemov, ki jih bodo reševali s pomočjo postopkov in procesov ter preko kritične in samokritične presoje.
  • S preučevanjem raznolikih spominov na historične dogodke bodo spoznavali odnos med individualnim ter kolektivnim odnosom do preteklosti.
  • Študentje bodo vrednotili dogajanja v preteklosti in oblikovali oseben pristop k obravnavanju predlaganih tem.

Temeljna literatura in viri

Obvezno:

- Maurice Halbwachs, Kolektivni spomin, Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001

- Barbara Mistzal, Therories of social remembering, Maidenhead, Open Univ. Press, 2003

- Connerton, Paul How societies remember. Cambridge: Cambridge University Press, 1989

- Assmann, J. “Collective Memory and Cultural Memory”, New German Critique 65, 1995, 125–133

- Ollick, (ed.), Collective Memory Reader, Oxford University Press, 2011

- Erll, A., Nunning (ed.), Cultural Memory Studies, Walter de Gruyer, Berlin, 2008

Po sklopih:

- Širok, K. Kaleidoskop preteklosti, ZRC SAZU, 2012

- Oto Luthar, Marjeta Šašel Kos, Nada Grošelj, Gregor Pobežin, Zgodovina historične misli, Ljubljana: Založba ZRC, 2006

- Keith Jenkins, Re-thinking History, London − New York: Routledge, 1991

- Hayden White, Metahistory; The Historical Imagination in Nineteenth-Century Europe, Baltimore − London: The Johns Hopkins University Press, 1973

- Bal, M., Crewe, J. and Spitzer, L. (eds.). Acts of Memory: Cultural Recall in the Present. Mieke Hanover, NH: Dartmouth College, 1999

- Boym, S. The Future of Nostalgia. New York: Basic Books, 2001

- Van Dijck, J. Mediated Memories in the Digital Age, Stanford, CA: Stanford University Press, 2007

- Jan- Werner Muller, Memory and Power in Post- War Europe, Cambridge Univ. Press, 2002

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit.

Reference nosilca

Nosilka predmeta je habilitirana v naziv docentke za področje kulturne zgodovine.

Doc. Dr. Kaja Širok (št. 32751) , je direktorica Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije, ter raziskovalka zgodovine obmejnega prostora. Ukvarja se z vprašanji odnosa med zgodovino in spominom, dominantnimi historičnimi naracijami ter osebnimi izkušnjami posameznika, s posebnim poudarkom na vprašanji dojemanja preteklih dogodkov v odnosu do današnega časa. Osredotoča se na teme nacionalizmov, muzejskih naracij, spominskih študij in različnih interpretacij o preteklosti.

Kaja Širok, PhD, works as the director of the National Museum of Contemporary History. Her research focuses on border regions, in connection to national historical narratives and memory studies inside the issues of identity formation, commemoriation, contested memories, (re)interpretations of history.

ŠIROK, Kaja. Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi, (Zbirka Kulturni spomin, knj. 2). Ljubljana: Založba ZRC, 2012.

GRABAR, Nika, ŠIROK, Kaja, VOVK, Martina. Parlament – tri zgodbe : arhitektura, umetnost, spomin. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2012.

ŠIROK, Kaja, PURG, Urška. (Re)interpretacije dediščine muzejskih zbirk : oblikovanje podob preteklosti v evropskem kontekstu. V: DOLŽAN ERŽEN, Tatjana (ur.), SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), VALENTINČIČ FURLAN, Nadja (ur.). Interpretacije dediščine, (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 48). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2014, str. 128-137, 279-280.

ŠIROK, Kaja: Museums Exibiting Europe (EMEE); Toolkit n.2

http://www.museums-exhibiting-europe.de/toolkit-manuals-activity-8/

ŠIROK, Kaja. Tujerodec : italijanska koncentracijska taborišča med spominom in pozabo. V: TOFFOLO, Davide. Italijanska zima. 1. izd. Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,

ŠIROK, Kaja. Kolektivni spomin, pričevalec in zgodovina : diskurzivne konstrukcije preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 1/2, str. 137-150.

ŠIROK, Kaja. Identitete, zgodovina in dediščina prostora – prakse spominjanja in komemoracije na Goriškem v XX. stoletju. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 4, str. 631-646,

ŠIROK, Kaja. Spomin in pozaba na obmejnem območju : predstave o goriški preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2010, letn. 18, št. 1/2, str. 337-358

ŠIROK, Kaja. Okus spomina : refleksija na obdobje Zavezniške vojaške uprave v življenjskih zgodbah pričevalcev. V: ŠUŠTAR, Branko (ur.), HAKL SAJE, Maja (ur.). Zgodovina je slastna : kulturna zgodovina hrane. 100 let začetka prve svetovne vojne : programska knjižica. Ljubljana: ZZDS, 2014, str. 21.

ŠIROK, Kaja. Gradnja zgodovine, ustvarjanje spomina : vojni spomeniki v vojnah spomina = Building history, creating memory : war memorials in memory wars. V: HUREMOVIČ, Tina (ur.). Disonantna dediščina 20. stoletja = Dissonant heritage of the 20th century. [Ljubljana]: Forum slovanskih kultur: = Forum of Slavic Cultures, 2013, str. 34-35

ŠIROK, Kaja. Which history? Whose memory? : the power of memory in borderland identity making. V: The wages of nationhood : conflicts, compromises and costs : convention papers. [New York: Columbia University Press], 2012,

ŠIROK, Kaja. Commemoration and remembrance practices in Slovenia : adoption of Holocaust Remembrance Day and its discursive formation in everyday Slovene media. V: The holocaust in Yugoslavia : history, memory and culture – a reappraisal. [Jerusalem]: Yad Vashem, [2013],

(..)

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ034

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 60 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
sprotno prebiranje razpisane literature, študentske seminarskega predstavitve prebranega, raziskovalno delo na konkretnih problemih.