Fakulteta za podiplomski študij

Krasoslovje III. stopnja

Študijski program: Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)
Študijsko področje: Kraško površje in podzemlje, kras v Sloveniji in po svetu
Šifra programa: 3KR
Stopnja programa: 3. stopnja doktorski
Ime listine: doktorska diploma
Strokovni naziv: doktorica/doktor znanosti
Okrajšava naziva: dr.
Zaključni izpit: ne
Dekan: prof. dr. Iztok Arčon
Direktor programa: prof. dr. Martin Knez
ECTS koordinator: prof. dr. Iztok Arčon

Podiplomski študij krasoslovja je namenjen kandidatom, ki so končali dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali študijski program druge stopnje različnih usmeritev, ki bi želeli poglobljeno spoznati ta široki „integralni sistem znanosti o krasu” z namenom, da bi postali krasoslovci raziskovalci ali krasoslovci upravljavci. Zato program po eni strani ponuja široko osnovno poznavanje krasa z najrazličnejših vidikov (geološka sestava, površje, podzemlje, vode), po drugi strani pa omogoča ozko in poglobljeno usmerjenost, glede na potrebe in želje študenta (na primer uporaba in varstvo kraških voda). Temu je prilagojen tudi predmetnik, z malo obveznih predmetov in široko možnostjo izbirnih predmetov ter s poudarkom na samostojnem raziskovalnem delu.
Študentje bodo pridobljeno znanje lahko uporabili v institucijah, ki se ukvarjajo z raziskavami krasa, in v takih, ki z njim gospodarijo in upravljajo. Nosilci predmetov so priznani slovenski in vodilni tuji krasoslovci. Temeljni cilj študija je izobraževanje dveh tipov krasoslovcev. Prvi je krasoslovec raziskovalec, ki bo sposoben samostojno raziskovati kras in kraške pojave z najrazličnejših vidikov in za najrazličnejše potrebe. Drugi pa je krasoslovec uporabnik oziroma upravljavec, ki bo znal vse znanje o krasu ožje usmerjenih strokovnjakov uporabiti za najrazličnejše uporabne namene (gospodarstvo, izobraževanje, varstvo).

Opis programa

Program tretje stopnje Krasoslovje je doktorski študijski program.

Senat Univerze v Novi Gorici na 75. seji dne 18. 1. 2017 potrdil podaljšanje študijskega programa Krasoslovje III. stopnje iz sedanjih treh let (180 ECTS) na štiri leta (240 ECTS).

Štiriletni doktorski program bomo začeli izvajati v študijskem letu 2017/2018.

Študentje, ki so trenutno vpisani na dosedanji triletni študijski program, nadaljujejo in zaključijo študij na triletnem programu.

Doktorski program Krasoslovje III. stopnje je namenjen:

  • študentom naravoslovnih in drugih sorodnih področij (npr. geografija), ki so v študiju prve in druge stopnje izkazali primerne rezultate in so usmerjeni k znanstvenoraziskovalnem delu;
  • upravljavskim in drugim kadrom (pedagoškim), ki imajo ustrezno visokošolsko izobrazbo in bi se želeli podrobneje seznaniti s krasom.

Program Krasoslovje (tretja stopnja), je edini celovit študij krasolovja na svetu in edini, kjer študent dobi naziv doktor znanosti s področja krasoslovja. Program še posebej bogati veliko število (40) izbirnih predmetov. Program nenehno nadgrajujemo s svežimi znanstvenimi spoznanji, odkritji in rezultati. Program je zasnovan mednarodno. Od samega začetka beležimo velik delež tujih študentov. Na študij se vpisujejo študentje iz Severne, Srednje in Južne Amerike, iz Evrope in Azije.

Program izvajamo v tesni povezavi z Inštitutom za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Raziskave potekajo v prostorih Inštituta v Postojni. Tam študentje dobijo vso potrebno strokovno in znanstveno podporo za svoje raziskovalno delo. Večinoma poteka kot individualni študij. Nosilci predmetov in mentorji so ugledni, mednarodno uveljavljeni krasoslovci iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in UNG. V izvajanje programa pa je vključenih tudi več profesorjev iz tujih partnerskih univerz. Povezave med obema inštitucijama pri izvajanju doktorskega programa Krasoslovje so se še poglobile, ko je bil v letu 2014 na UNG ustanovljen UNESCO sedež z imenom Krasoslovno študijsko središče Unesca (UNESCO Chair on Karst Education), ki ga UNG izvaja v tesnem sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa.

Imenovanje prvega UNESCO sedeža v Sloveniji – Univerza v Novi Gorici.pdf

Opis programa (marec 2007)

Spremembe in dopolnitve programa 19. 3. 2014

Sprememba: Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)

Mentorji

Vpisni pogoji

Na doktorski študijski program Krasoslovje se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:

  • Študijski program druge stopnje ovrednoten z 240 kreditnimi točkami;
  • Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
  • Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
  • Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Pogoji za napredovanje po programu

Ob vpisu si študent izbere mentorja na posameznem znanstvenem področju. Študent vpiše predmete v obsegu 60 ECTS, od tega je 42 ECTS iz obveznih predmetov, 18 ECTS pa štejejo izbrani izbirni predmeti, ki jih potrdi mentor. Študent lahko opravi 2/3 (12 ECTS) teh obveznosti na tujih institucijah. V prvem letniku študent v dogovoru z mentorjem pripravi obsežno seminarsko nalogo iz področja svoje doktorske teme, ki zajema pregled literature in predstavitev stanja raziskav v svetu za dano problematiko. Z uspešno predstavljeno seminarsko nalogo pridobi študent 6 ECTS, 24 ECTS pa pridobi z uspešno opravljenim raziskovalnim delom, ki ga z mentorjem definirata na začetku šolskega leta.

Pred vpisom v drugi letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:

  • izpita iz obveznih predmetov (12 ECTS)
  • obveznosti na raziskovalnem seminarju (uspešno pripravljena seminarska naloga) (6 ECTS)
  • samostojno raziskovalno delo (24 ECTS)

Pogoj za vpis v drugi letnik je torej zbranih najmanj 42 ECTS od skupno 60 ECTS.

Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:

  • vsi izbirni izpiti iz prvega (18 ECTS) in drugega letnika (18 ECTS),
  • obveznosti na raziskovalnem seminarju (6 ECTS),
  • samostojno raziskovalno delo (36 ECTS).

Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 ECTS.

V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu III, ki ima kot rezultat uspešno ubranjeno doktorsko disertacijo (30 ECTS). (Za 3 letni študijski program.)

V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu III (60 ECTS). (Za 4 letni študijski program.)

Pogoj za vpis v četrti letnik so vse opravljene obveznosti iz prvih treh letnikov (180ECTS).

V četrtem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnemu delu IV (30ECTS), ki ima kot rezultat uspešen zagovor doktorske disertacije (30ECTS).

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent lahko ponovno vpiše prvi letnik, če zbere vsaj 18 KT točk iz tega letnika.

Študent lahko med študijem samo enkrat ponavlja letnik.

Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa.

Podaljševanje statusa študenta

Po izteku triletnega statusa študenta, je podaljševanje statusa študenta mogoče v posebnih primerih. Vlogo za podaljšanje statusa obravnava in o njej odloča Znanstveni svet programa.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilji programa Krasoslovje so:

  • omogočiti na doktorskem nivoju kar najbolj kakovostno pridobivanje znanja, ki temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učitelji, raziskovalci in študenti, ki so aktivni na področju krasoslovja,
  • ohranjati doseženo znanje o krasu ter ga ustrezno poglabljati s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, ustrezne literature in terenskega dela na domačem in tujem krasu ter s pomočjo interdisciplinarnosti presegati znanja konvencionalnih disciplin,
  • spodbujati samostojno, kritično, refleksivno in kreativno analizo in sintezo tako kraških pojavov kot tudi teorij in hipotez. Praktične delovne izkušnje, delo v laboratoriju in na terenu bodo sestavni deli procesa izobraževanja, ki bo združeval različne metode in pristope sodobnih projektnih raziskav, od razumljivega postavljanja ključnih vprašanj do inventivnega predstavljanja in apliciranja raziskovalnih rezultatov,
  • omogočati študentom, da se seznanijo tako z zgodovinskimi spoznanji in vodilnimi teorijami, predstavami in koncepti o krasu. Študentje razpoznavajo medsebojno odvisnost procesov in kraških oblik ter pojavov ter vpliv človeka na kras v najširšem smislu,
  • izobraziti doktorje znanosti, ki bodo sposobni hitro in kakovostno opraviti tako analizo kot tudi sintezo dobljenih spoznanj in jih primerno predstaviti: tako ustno kot pisno v obliki artikuliranih, argumentiranih, analitičnih in sinteznih znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij,
  • izobraziti doktorje znanosti, ki bodo pridobljeno interdisciplinarno znanje na področju krasoslovja sposobni konstruktivno uporabljati pri svojem nadaljnjem delu znotraj in zunaj raziskovalnih institucij in univerzitetnih centrov v Sloveniji in zunaj njenih meja.

Predmetnik

1. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Metodika raziskovalnega dela 180 6
Samostojno raziskovalno delo I 720 24
Seminar I 180 6
Uvod v krasoslovje 270 6
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Aktivna tektonika in kras 180 6
Dinarski kras 180 6
Ekologija krasa 180 6
Geodiverziteta kraških območij 180 6
Geologija krasa 180 6
Geomorfologija krasa 180 6
Jamski turizem 180 6
Kras po svetu - izbrani primeri 180 6
Kraška hidrogeologija 180 6
Osnove speleologije 180 6
Procesi zakrasevanja 180 6
Raba in varovanje kraških vodnih virov 180 6
Raba in varstvo kraškega površja 180 6
Razvojni izzivi na krasu 180 6
Speleobiologija 180 6
Speleogeneza 180 6
Starost kraških procesov 180 6
Uporaba in varstvo kraških jam 180 6
Vpliv tektonskih struktur na zakrasevanje 180 6
Zgodovina krasoslovja in speleologije 180 6

2. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Samostojno raziskovalno delo II 1080 36
Seminar II 180 6
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Aktivna tektonika in kras 180 6
Alpski kras 180 6
Ekologija živali kraških vodnih ekotonih habitatov 180 6
Geodinamika karbonatnih pokrajin (od morja do gorovij) 180 6
Geokemija krasa 180 6
Izbrana poglavja iz speleologije 180 6
Karbonatne kamnine 180 6
Kras in globalno kroženje ogljika 180 6
Kraški klastični sedimenti, mineralna sestava in izvor 180 6
Kraški sistemi v ledeniškem in obledeniškem okolju 180 6
Meritve v krasoslovju 180 6
Mikrobiologija in geomikrobiologija I 180 6
Plitvi podzemeljski habitati 180 6
Raziskovalne metode in tehnike v kraški hidrologeologiji 180 6
Selektivno zakrasevanje 180 6
Siga in njena sestava 180 6
Sledenje kraških voda 180 6
Spremembe okolja in človekov vpliv na kras 180 6
Starost kraških sedimentov v Sloveniji 180 6
Zgodovina teorij o krasu (hidrologija krasa) 180 6
Zgodovina teorij o krasu (morfologija krasa) 180 6

3. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Disertacija 900 30
Samostojno raziskovalno delo III 900 30

1. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Metodika raziskovalnega dela 180 6
Samostojno raziskovalno delo I 720 24
Seminar I 180 6
Uvod v krasoslovje 270 6
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Aktivna tektonika in kras 180 6
Dinarski kras 180 6
Ekologija krasa 180 6
Geodiverziteta kraških območij 180 6
Geologija krasa 180 6
Geomorfologija krasa 180 6
Jamski turizem 180 6
Kras po svetu - izbrani primeri 180 6
Kraška hidrogeologija 180 6
Osnove speleologije 180 6
Procesi zakrasevanja 180 6
Raba in varovanje kraških vodnih virov 180 6
Raba in varstvo kraškega površja 180 6
Razvojni izzivi na krasu 180 6
Speleobiologija 180 6
Speleogeneza 180 6
Starost kraških procesov 180 6
Uporaba in varstvo kraških jam 180 6
Vpliv tektonskih struktur na zakrasevanje 180 6
Zgodovina krasoslovja in speleologije 180 6

2. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Samostojno raziskovalno delo II 1080 36
Seminar II 180 6
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Aktivna tektonika in kras 180 6
Alpski kras 180 6
Ekologija živali kraških vodnih ekotonih habitatov 180 6
Geodinamika karbonatnih pokrajin (od morja do gorovij) 180 6
Geokemija krasa 180 6
Izbrana poglavja iz speleologije 180 6
Karbonatne kamnine 180 6
Kras in globalno kroženje ogljika 180 6
Kraški klastični sedimenti, mineralna sestava in izvor 180 6
Kraški sistemi v ledeniškem in obledeniškem okolju 180 6
Meritve v krasoslovju 180 6
Mikrobiologija in geomikrobiologija I 180 6
Plitvi podzemeljski habitati 180 6
Raziskovalne metode in tehnike v kraški hidrologeologiji 180 6
Selektivno zakrasevanje 180 6
Siga in njena sestava 180 6
Sledenje kraških voda 180 6
Spremembe okolja in človekov vpliv na kras 180 6
Starost kraških sedimentov v Sloveniji 180 6
Zgodovina teorij o krasu (hidrologija krasa) 180 6
Zgodovina teorij o krasu (morfologija krasa) 180 6

3. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Samostojno raziskovalno delo 3 1800 60

4. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Disertacija 900 30
Samostojno raziskovalno delo IV 900 30