Raziskovalni center za humanistiko

O centru

V okviru Raziskovalnega centra za humanistiko združujemo delo polno zaposlenih raziskovalcev Centra in raziskovalno udejstvovanje osebja, ki hkrati pedagoško deluje na Fakulteti za humanistiko.

Raziskovalni center za humanistiko

Raziskovalni center za humanistiko deluje na področjih literarnih ved, kulturne zgodovine in digitalne humanistike. Pristopi se vzajemno dopolnjujejo – primerjalne literarnozgodovinske raziskave omogočajo refleksijo kompleksnosti človeške komunikacije in oblik sobivanja, kulturna zgodovina širi zgodovinske raziskave na raven kulturnih praks, digitalno humanistiko pa razumemo kot kritični premislek metod humanistike v kontekstu napredujoče digitalizacije kulture in komunikacijskih medijev. Teme: vloge pisateljic v literarnih kulturah; literature na stičišču; vprašanja humanistike v kontekstu digitalizacije; zgodovinske transformacije znanstvenih inštitucij, ekološka zavest na Slovenskem.

Raziskovanje literarnih avtoric

Oddaljeno branje za evropsko literarno zgodovino

Projekti in programi

EDUKA2 Čezmejno upravljanje izobraževanja

Projekt EDUKA2 ― Čezmejno upravljanje izobraževanja je sofinanciran iz javnega razpisa za predložitev standardnih projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020, iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Vodilni partner projekta je Slovenski raziskovalni inštitut ― SLORI.

P6-0347, Kolektivni spomin in kulturna dinamika, od 2017 naprej: Historične interpretacije 20. stoletja (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Univerza v Novi Gorici)

Programska skupina se pri svojem delu posveča procesom oblikovanju kolektivnega spomina po letu 1989 v Sloveniji in družbah Jugovzhodne Evrope, zlasti pa analizi oblikovanja in preoblikovanja sodobnih spominskih praks ter dinamike kulturnih procesov, ki jih omenjene prakse odločilno zaznamujejo.
http://www.sicris.si/public/jqm/prg.aspx?id=10427

J6-7069, Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in razpadom Habsburške monarhije
(Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerza v Novi Gorici in Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta)

V opredelitvi »družbena in identitetna mobilnost« so v grobem zajeti trije temeljni elementi: 1) mobilnost posameznikov, skupnosti in skupin na družbeni lestvici v krajšem in daljšem časovnem izseku; 2) spremembe v njihovi identiteti, ki so z družbeno mobilnostjo neposredno ali posredno povezane, in 3) mobilnost kolektivnih identitet, ugotovljiva skozi daljša časovna obdobja. Vse tri naštete elemente vključuje tudi t. i. konfesionalna mobilnost (spreminjanje konfesionalne pripadnosti).
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?id=9964

O centru

Raziskovalni center za humanistiko vodi izr. prof. dr. Aleš Vaupotič. Na področju literarnih ved je delo organizirano v treh raziskovalnih sklopih. Raziskave se usmerjajo tudi na področje kulturne zgodovine, kjer v centru deluje doc. dr. Željko Oset.

V letu 2016 se je sklenil evropski projekt (HERA CRP) Potujoči teksti 1790-1914: Transnacionalna recepcija del avtoric na evropskih obrobjih (TTT). Gre za obsežno evropsko sodelovanje, ki ga najbolj nazorno predstavlja novo spletno virtualno raziskovalno okolje Women Writers VRE, ki integrira obstoječe podatkovne zbirke s področja kulture in literarne zgodovine ter omogoča široko – in večstopenjsko – sodelovanje v raziskavah literarnih avtoric v Evropi in tudi prek njenih meja. V projektu raziskujemo udeležbo žensk v transnacionalnih izmenjavah literarnih besedil z zgodovinske in geografske perspektive, vlogo žensk kot avtoric, prevajalk, kulturnih posrednic. V okvirih tega raziskovalnega sklopa uporabljamo najsodobnejše tehnike digitalne humanistike, kot je interaktivna vizualizacija podatkov, ki jo dodatno razvijamo tudi v sodelovanju z Laboratorijem za računalniški vid Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. To je prvi sklop, ki ga vodi izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž.

Posebno pozornost namenjamo v raziskovalni skupini tudi prostoru, kjer delujemo, torej stičišču slovanskega in romanskega sveta. V tem sklopu se ukvarjamo z vprašanji literature na stičišču, kot so literarne podobe tujstva, literarna recepcija, stiki in prevodi, medkulturnost, migracije ipd. Znanstvenoraziskovalno delo doc. dr. Ane Toroš se je usmerjalo v preučevanje pesniškega in prevajalskega opusa Alojza Gradnika. Sočasno je nadaljevala z raziskovalnim delom na področju tržaške literature s poudarkom na obdobju prve svetovne vojne.

Mlada raziskovalka dr. Megi Rožič je povezala prva dva raziskovalna sklopa centra. V letu 2016 je zaključila doktorsko raziskavo o tem, kako se izkušnja migracije kaže v avtobiografskih delih izbranih sodobnejših literarnih ustvarjalk slovenskega literarnega polisistema in kako ta izkušnja vpliva na njihovo dojemanje nacionalnosti, kulture, jezika, meja in izgradnjo njihove identitete.

Tretji sklop pa predstavlja raziskovanje razmerja med literaturo in novimi mediji v luči makrosprememb v svetovni zgodovini. V tem okviru se posvečamo hitro razvijajočemu področju digitalne humanistike ter pregledu slovenskih in svetovnih del novomedijskih literatov, posebej njihovemu odnosu do novomedijske umetnosti na meji jezikovnega. Doc. dr. Aleš Vaupotič je svoje raziskave razširil tudi na vprašanja raziskav organizacije interdisciplinarnega sodelovanja. Mladi raziskovalec Rok Andres je v okvirih svoje doktorske raziskave povezal literaturo z gledališkim plurimedialnim jezikom.

Na področju kulturne zgodovine je doc. dr. Željko Oset raziskoval dva sklopa vprašanj sodobne kulturne zgodovine: zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter socialna podoba teharske koseške skupnosti od srednjega veka do prve svetovne vojne. Začel je raziskovati prisotnost in razvoj ekološke zavesti na Slovenskem v obdobju komunizma.

V centru sta zaposlena mlada raziskovalca, Rok Andres in Mateja Eniko. Mateja Eniko se posveča študiju slovenske in tuje sodobne poezije, predvsem podobi umetnika in avtorefleksiji v liriki.

Vodja raziskovalnega centra
izr. prof. dr. Aleš Vaupotič

Kontakt
Irena Lipičar Komel
Univerza v Novi Gorici
Raziskovalni center za humanistiko
Vipavska 13
SI-5000 Nova Gorica
T: (05) 331 5237
F: (05) 331 5385
E: info.rch@ung.si