Fakulteta za humanistiko

Slovenska književnost I

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Slovenistika

Cilji in kompetence

Razumevanje osnovnih literarnozgodovinskih pojmov, povezanih s slovensko književnostjo. Slovstvo – književnost – literatura.

Razumevanje zgodovinskega konteksta, duhovne podlage, zvrstnih in formalnih posebnosti posameznih obdobij starejše slovenske književnosti. Razvoj avtonomne slovenske literature iz nabožnega slovstva. Poznavanje, razumevanje vrednotenje poglavitnih besedil in njihovih avtorjev.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

Vsebina

Predmet poda pregled starejšega slovenskega slovstva od začetkov v srednjem veku prek reformacije, katoliške obnove, baroka in razsvetljenstva do začetkov romantike. Pregled predstavi literarna obdobja in reprezentativne avtorje starejše slovenske književnosti v širšem historičnem in literarnem kontekstu.

Posamezno obdobje starejše slovenske književnosti spoznajo slušatelji vsestransko: v opredelitvi glede na prevladujoče zunanjeformalne in notranjeformalne prvine, s pojasnjevanjem duhovnozgodovinske podlage, na kateri temelji večina besedil posameznega obdobja, z iskanjem podobnosti in razlik med zaporednimi obdobji, s povezovanjem in opozarjanjem na podobnosti na drugih sočasnih področjih umetnosti in nenazadnje s časovno omejitvijo.

Večsmerno in poglobljeno spoznavanje starejših slovenskih književnih besedil: s stališča literarne zvrsti ali vrste, zunanje in notranje zgradbe ter vpliva bodisi iz domače ali tuje književnosti (evropske ali širše svetovne). Obenem je poudarjeno tudi mesto teh književnih besedil v njihovi literarni sodobnosti ter način, kako se vraščajo v poznejšo literarno tvornost.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

- študentje poznajo, razumejo in znajo uporabljati temeljne teoretske in periodizacijske pojme, povezane s starejšo slovensko književnostjo,

- problemsko pristopajo k poimenovanju književnih obdobij, smeri, tokov in drugih književnih pojavov ter so sposobni kritičnega razmišljanja o razmerju med temi pojavi,

- poznajo in znajo časovno umestiti poglavitna besedila in njihove avtorje,

- so sposobni poglobljene analize in interpretiranja temeljnih besedil starejše slovenske književnosti ter vrednotenja le-teh glede na razvojni lok slovenske književnosti.

Temeljna literatura in viri

Viri:

◦ Brižinski spomeniki. Elektronska znanstvenokritična izdaja. http://nl.ijs.si/e-zrc/index-sl.html ZRC SAZU, 2007

◦ Starejša slovenska nabožna književnost (izbor Igor Grdina). Zbirka Klasje, DZS 1997.

◦ Valvasor in sodobniki (ur. Jože Pogačnik). Zbirka Naša beseda, Mladinska knjiga.

◦ Cvetnik slovenske vezane besede 1 in 2 (ur. Alfonz Gspan). Slovenska matica 1978, 1979.

◦ Slovenski protestantski pisci (ur. Mirko Rupel). Ljubljana: Slovenska matica 19662.

◦ Pisanice 1779-1782 (faksimile). Ljubljana: SAZU, 1977.

◦ Martjanska pesmarica. Ljubljana: ZRC, 1997.

◦ Od lubezni in vesela: izbor iz starejše slovenske posvetne poezije. Ljubljana: MK, 2006, 149-176.

◦ France Prešeren: Poezije. Ljubljana: Prešernova družba, 1982.

Izbrana pregledna literatura:

◦ Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje, 1973.

◦ Jože Pogačnik: Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS, 1998.

◦ Anton Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Akademska založba, 1934.

◦ Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 1977.

◦ Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: ZIFF; Partizanska knjiga, 1987.

◦ Igor Grdina: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja, 1993.

◦ Matjaž Kmecl: Tisoč let slovenske literature. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004.

◦ France Koblar: Slovenska dramatika I, II. Ljubljana: Slovenska matica, 1972.

◦ Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1979.

◦ Jože Koruza: Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnosti. Maribor: Obzorja, 1993.

◦ Boris Paternu: Književne študije. Ljubljana: Gyrus, 2001.

◦ Boris Paternu: France Prešeren in njegovo pesniško delo. I, II. Ljubljana: MK, 1977.

◦ Vilko Novak: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976.

◦ Jože Pogačnik: Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva. Ljubljana: ZIFF, 1995.

◦ Wladislaw Tatarkiewicz: Zgodovina šestih pojmov. Ljubljana: LUD Literatura, 2000.

◦ Tone Pretnar: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: ZIFF, 1997.

◦ Peter Svetina: Poezija med salonom in klozetom: iz življenja starejše slovenske posvetne poezije. V: Od lubezni in vesela: izbor iz starejše slovenske posvetne poezije. Ljubljana: MK, 2006, 149-176.

◦ Barbara Pregelj: Primož Trubar in Bartolomé de Las Casas. Slavia Centralis, 2008, letn. 1, št. 1, str. 52-62.

◦ Barbara Pregelj: O sredobežnosti sodobne slovenske proze. V: NOVAK-POPOV, Irena (ur.). Vloge središča: konvergenca regij in kultur, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 21). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010, str. 284-290.

Načini ocenjevanja

Pisni izpit. Pogoj za pristop k izpitu sta dva kolokvija med letom ter referat, predstavljen v seminarju.

Reference nosilca

Barbara Pregelj je docentka za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno interpretacijo, trenutno sodeluje v mednarodnem raziskovalnem projektu o priredbah Don Kihota za mladino.

Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji ter literarnovednih simpozijev. Deluje tudi kot prevajalka.

PREGELJ, Barbara. Categoría del tiempo en la historia literaria : el caso del barroco esloveno. Verba Hisp., 2012, 2, letn. 20, str. 257-272.

PREGELJ, Barbara. Espacios de la nación en el contexto de la literatura eslovena contemporánea. Eslavística complut., 2011, vol. 11, str. 139-154.

PREGELJ, Barbara, OLAZIREGI, Mari Jose. Algúns desafíos da historiografía literaria : estudo comparatista da periodización nas literaturas española, vasca e eslovena. Bol. galego lit., 2010, no. 43, str. 97-110.

PREGELJ, Barbara. El kitsch en el barroco castellano. Verba Hisp., 1999, 8, str. 71-100.

PREGELJ, Barbara, OLAZIREGI, Mari Jose. Zlata doba, železna doba ali doba literature? : vprašanje periodizacije, reformacije, protireformacije v luči opozicije med vizualno-ustnim ter pisnim skozi optiko slovenske, baskovske in španske literarne zgodovine. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 27). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 147-157. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp27/12_Pregelj.pdf.

PREGELJ, Barbara. Zgledno omledno : trivialno v slovenski postmoderni književnosti, (Slavistična knjižnica, 12). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2007. 209 str. ISBN 978-961-6715-00-3.

Univerzitetna koda predmeta: 1SI102

Letnik: 1

Semester: 1 in 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 12

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Vaje: 60 ur
  • Samostojno delo: 240 ur

Vrsta predmeta: obvezni predmet

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje